Kraške jame s kostmi in smetmi
V približno 120 kraških jamah ležijo človeške kosti, ugotavlja jamar in speleolog dr. Andrej Mihevc. Vendar pa vse do danes ljudje v ta, velikokrat odročna brezna, mečejo najrazličnejše odpadke.
POSTOJNA> V zadnjih letih so se jamarji spustili v 40 kraških jam, za katera so obstajala pričevanja, da so v njih človeške kosti. Le v štirih kosti niso našli. Največji problem so odpadki, s katerimi sta dve brezni že povsem zasuti, je v četrtek zvečer v Postojni povedal geograf dr. Andrej Mihevc, ki se na Inštitutu za raziskavo krasa ukvarja s speleologijo.
Dr. Mihevc je opozoril, da so se po naključju spustili tudi v jamo, ki je bila očiščena že leta 1947. Presenečeni so našli 30 okostij, kar dokazuje, da se povojni poboji niso dogajali le do januarja 1946, kot so doslej trdili zgodovinarji, ampak še leta zatem.
Tu in tam naletijo jamarji tudi na kosti starejšega datuma, praviloma pa gre za ljudi, ubite po drugi svetovni vojni. O tem govorijo poročila jamarjev iz časa komunizma, ki pa tedaj o tem niso smeli poročati odkrito. Zato so uporabljali izraze, kot sta “13. bataljon” in “mlajše arheološke kosti”, ponekod pa so obvezne opise povsem izpustili, je pojasnil Mihevc.
V okolici Postojne je približno deset brezen. Pri Bukovju, v Breznu pri Martinovih Hrastnicah, kamor naj bi po izročilu odvrgli trupla Nemcev, je našel sedem lobanj in srebrno verižico. Na svetinjici so upodobljene Višarje, kar kaže, da bi njen lastnik lahko bil Slovenec. Čeprav je brezno oddaljeno od poti, so vanj metali odpadke, verjetno zato, da bi prikrili sledove, razmišlja Mihevc.
Na okrogli mizi z naslovom Resnica in sočutje v postojnski župnijski dvorani sta govorila tudi direktor Arhiva Republike Slovenije Jože Dežman in filozof dr. Bojan Žalec iz Postojne. “Slovenci smo zmagovalci. Zmagali smo v drugi svetovni vojni in v vojni za neodvisnost. Ta je bila razmeroma nekrvava, kar je največji zgodovinski dosežek,” je poudaril Dežman.
“Ko zločinci molčijo in so arhivi uničeni, zgodovino opisuje arheologija,” je dodal. Odstranitev kosti, ki ležijo v breznih in med smetmi, ne pomeni ideološkega vprašanja, meni Žalec: “Pokop je vprašanje civilizacije ali barbarstva.” Povojne poboje vidi kot dejanje genocida ali “politicida”, saj so bili uperjeni zoper skupino drugačnega političnega prepričanja, ne glede na njihovo starost in spol.
TINO MAMIĆ
