Kraške lekarne razpadajo

PRIMORSKA> Razdružitvi naj bi botrovala nesoglasja in neusklajena stališča med občinami. Med drugim tudi to, da se občine do danes niso mogle dogovoriti o potrditvi direktorice zavoda. Kaplja čez rob pa naj bi bila načrtovana gradnja lekarne v Knežaku, ki je večina ustanoviteljic menda ne podpira.

Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica, v katerem je 39 zaposlenih, opravlja lekarniško dejavnost na območju šestih občin ustanoviteljic - Divače, Ilirske Bistrice, Komna, Pivke, Postojne in Sežane. V sklopu zavoda poslujejo organizacijske enote Lekarna Ilirska Bistrica, Lekarna Postojna, Lekarna Pivka, Lekarna Sežana, lekarniške podružnice Divača in Komen, Podgrad in Dutovlje, ki z zdravili oskrbuje okoli 57.000 prebivalcev.

Zavod je nastal pred več kot štirimi desetletji, razlog pa je bila reorganizacija zdravstvene dejavnosti v letu 1965, ki je določila, da ima lahko samostojno lekarno območje z najmanj 50.000 prebivalci. Tako je takrat svet za zdravstvo okraja Koper sklenil, da se za območja občin Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana ustanovi le ena lekarna. Dve oziroma tri leta pozneje so na zborih delavcev lekarn Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana sklenili, da se, skupaj z lekarniškimi postajami v Pivki, Divači in Komnu, pripojijo k Lekarni Ilirska Bistrica, kar je bilo uradno izpeljano oktobra 1968. Prvotno ime Zavod Lekarna Ilirska Bistrica se je konec leta 1970 spremenilo v Kraške lekarne Ilirska Bistrica.

Brez zatikanj ne gre

Po letu 1995, ko so nastale nove občine, je zavod dobil sedem ustanoviteljic (takrat je bila med njimi tudi občina Hrpelje - Kozina), kar je povzročilo nemalo težav tako pri usklajevanju novih aktov o ustanovitvi in delovanju zavodu kot pri delitvi dobička, kar je še posebej prišlo do izraza v zadnjih letih, zlasti v postojnski in pivški občini.

STANA ZAVADLAV

TINA M. VALENČIČ

Več o tem lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.