Krasoslovci vseh dežel, združite se!

POSTOJNA>Skoraj polovica površine Slovenije je kraške, matični Kras je dal ime za pokrajine na karbonatnih kamninah in z opisi slovenskega klasičnega krasa se je začelo razvijati krasoslovje.

“Sicer dobro sodelovanje krasoslovcev želimo dvigniti na višjo raven, tako sodelovanje pri organizaciji raziskovalnega dela, kot glede naše vloge v znanstveni politiki. Menimo, da je morda napočil čas, da se ustanovi samostojna veda krasoslovje, da bi bilo naše znanje in izsledki proučevanja krasa čim bolj koristno uporabljeni v načrtovanju življenja v tej ranljivi pokrajini,” je namen ustanovitve Krasoslovne akademije in njen mednarodni značaj pojasnil predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa Tadej Slabe.

Da bo delo Krasoslovne akademije dobro načrtovano, so včeraj in danes pripravili prvi mednarodni sestanek, na katerega so povabili sodelavce iz ustanov v 18 državah, ki so pretežno ali skorajda povsem namenjene raziskovanju krasa.

“Ko se bomo odločili, kako bomo gradili to povezavo, bomo povabili vse krasoslovce. In od tega si sam, moji sodelavci in tudi moji sogovorniki obetamo veliko. Izkušnje iz različnih mednarodnih projektov namreč kažejo, da so krasoslovci tudi v deželah, ki niso tako tesno povezane z nami. Kras raziskujejo tudi v Indiji, Afriki, zato bomo pri povezovanju vsem skušali dati enake možnosti,” poudarja Tadej Slabe.

Na prvem mednarodnem sestanku so sklenili, da bodo z načrti nadaljevali in Krasoslovno akademijo spremenili v pravo mednarodno združenje krasoslovcev. “Vendar ne zato, da se bomo odtujili od drugih raziskovalnih ved, ki tudi proučujejo naravo, ampak zato, da bomo dobili enakovreden položaj. Od tega bomo imeli koristi oboji. Mi natančno začrtane cilje pri raziskovanju krasa, drugi pa bodo vedeli, s kom lahko sodelujejo in kdo se ukvarja s proučevanjem krasa,” je po včerajšnjem sestanku povedal Tadej Slabe.

SZ