Križev pot brez krvnikov
V Povirju imajo poleg glavne cerkve še majhno, posvečeno svetemu Jakobu. In njene stene po zaslugi mojstra Janka Samsa iz Žirij krasi nov križev pot, ki ni samo lep, temveč tudi poseben. Na njem namreč ni krvnikov, ima pa tudi ne prav običajno 15. postajo.
POVIR > “Že kar nekaj časa sem razmišljal, kaj bi lahko naredil za povirsko faro, nato pa sem se odločil za izdelavo lesenega križevega pota,” prične pripovedovanje Janko Samsa iz Žirij, mojster izdelave lesenih miniatur in izdelkov. Sprva je razmišljal, da bi križev pot podaril Marijini cerkvi na Guri, vendar bi se lesene umetnine zaradi dotrajanosti cerkve prehit- ro uničile. Križev pot je Samsa povirski fari podaril.
Preprosta in majhna cerkvica svetega Jakoba v Povirju je tako dobila pomembno pridobitev, edinstveno daleč naokrog - lesen križev pot. Kot vsakega dela, se je Samsa tudi tega lotil z dolgim premislekom. “Ukvarjal sem se z mislijo, kakšen križev pot naj izdelam. Ker gre za staro in preprosto cerkev, sem ne sodijo moderni in bahaški elementi,” pojasnjuje Janko Samsa. V Prekmurju, natančneje v vasi Pertoča, je naletel na zanimiv primer križevega pota iz gline. Pritegnil ga je, ker v njem ne nastopajo negativne osebnosti. Tako tudi njegov križev pot ne prikazuje Kristusovih krvnikov. Kaj se na posamezni postaji dogaja, je zato ponazoril z rokami.
Križev pot je izdelan iz lesa lipe in javorja. “Ozadje sem izdelal iz javorjevega lesa, ker je bel in najmanj oksidira. Zato bo ostal svetel. Figurice so iz lipe in bodo sčasoma nekoliko potemnele. Zaradi kontrasta so svetniški siji tudi iz javorjevega lesa,” pokaže ustvarjalec na petnajst postaj. Petnajsta postaja predstavlja simbol odrešenja in ni sestavni del običajnega križevega pota, a jo je Samsa vseeno dodal.
Delo je bilo dolgotrajno, saj je pričel lani poleti, decembra pa je križev pot dokončal.
PETRA MEZINEC