“Kuhanje je garanje”

SEŽANA > V sežanski knjižnici je v pogovoru z Žanom Papičem Igor Peresson najprej razjasnil svoj priimek: oče je Tržačan, mama Slovenka, je povedal. Pri mami, gospodinji hotelov v Lipici, se je navzel kuhinje, saj se je pogosto motal pod njenimi nogami v službi. Čeprav se tega najprej niti ni zavedal. “Na gostinsko šolo sem se vpisal, ker edina ni imela angleščine, ki sem jo zasovražil po menjavi učiteljice v sedmem razredu” je smeje se dejal.

Že med šolo je poleg prakse preživel v Lipici tudi vse počitnice in se nato tam zaposlil. Po dveh letih je sprejel izziv svojega divaškega soseda Valterja Malovca in bil pet let vodja njegove restavracije. Od tam ga je pot vodila za vodjo picerije in restavracije hotela Goldenpick v Sežani, nato je sledil svojemu prvemu šefu in prijatelju Tomaž Novaku v izolsko bolnišnico, kjer je spoznal zapleten sistem priprave številnih dietnih prehran.

In kako je nastala Etna? “Na pobudo očima Dinota, ki mi je skupaj z mamo pomagal urediti prostore, potem pa sem se moral znajti sam,” je povedal in dodal, da ga je k trdemu delu za uspeh gnal tudi strah pred tem, “kaj bodo rekli”.

A pot do vrhunskega kuharja in mentorja mladim ni tako enostavna, kot prikazuje televizija, je izpostavil: “Delo kuharja je 'full' težko. Do krožnika, na katerem dodamo še piko na i, je veliko garanja. Televizija je res naredila veliko za ta poklic, veliko se govori o posebnih tehnikah, manjkajo pa osnove: kako razkosati piščanca, kako otrebiti radič ...” je poudaril Peresson. Obiskovalcem Premikov je orisal tudi svojo pot od kavča do triatlona in Ironmana ter o obiskih vrhunskih svetovnih restavracij, kjer bi tudi sam rad delal pol leta, a si tolikšne odsotnosti ne more privoščiti. MUZ