Kuharska knjiga, katere največja poslastica je jezik
Lahko bi zapisali, da je za ponatis 160 let starih Novih kuharskih bukev zaslužen prapraded Vilija Gombača. A zaslužen je tudi prapravnuk Nadoslava Potepana Škrljovega iz Dolnjega Zemona, ki je od njega podedoval smisel za ohranjanje bogate dediščine. Knjigo je namreč, lepo ohranjeno, našel med prapradedovo zapuščino in se z njenim ponatisom poklonil njegovemu spominu.
ILIRSKA BISTRICA>Nove kuharske bukve ali nauk, nar boljši in nar imenitniši jedila brez posebnih stroškov perpraviti je leta 1850 spisal Andrej Zamejc, do leta 1900 pa so jih ponatisnili kar petkrat.
Druga slovenska kuharska knjiga
Vili Gombač, ki ga poleg svojega dela na špediciji zanima še kopica stvari, med drugim tudi zgodovina in numizmatika, je knjigo našel med zapuščino svojega prapradeda Nadoslava Potepana Škrljovega iz Dolnjega Zemona, saj zbira in hrani tudi njegovo zapuščino ter večkrat sodeluje na raznih razstavah.
“Ko sem dobil to knjigo v roke, se mi je zdela posebna tudi zaradi jezika. Po raziskovanju sem naletel na ime avtorja in podatek, da je to druga slovenska kuharska knjiga. Ko sem ugotovil, da se na takšen izdelek kulturno-zgodovinskega pomena ni nihče spomnil 110 let, ko je bila knjiga zadnjič ponatisnjena, se mi je zdelo pomembno, da knjiga znova pride med ljudi,” je Ivanu Simčiču, ki je vodil predstavitev knjige v knjižnici Makse Samsa, povedal Vili Gombač. “Tako sem obeležil tudi spomin na prapradeda in praprababico Marijo, ki je knjigo uporabljala,” je še dodal Gombač.
Zapuščina naprednega župana
Gombačev prapraded je bil sicer vsestranski človek, znan kot amaterski arheolog, napreden kmetovalec, navdušen čebelar. Lahko bi se reklo, da je bil tudi med prvimi novinarji v teh krajih, saj je napisal več kot 40 člankov, na Dolnjem Zemonu je bil župan; ker je bil napreden, pa tudi nadžupan tedanje jablaniške občine.
Ko so v Bistrici ustanovili čitalnico, jim je Nadoslav Potepan podaril “za dva gnojna koša” knjig, kot se je tedaj reklo. Za seboj, je povedal Gombač, je zapustil tudi bogato zbirko knjig, s katerimi je ravnal skrbno, saj jih je sam obnavljal. “Sam je obnovil, denimo, platnice Trubarjevega svetega pisma, knjige je skrbno hranil, opremljal s pečati, oštevilčeval,” je povedal Gombač.
Nekaj knjig se je ohranilo in da bodo iztrgane zobu časa, je zaslužen prav Gombač, saj je v prostorih knjižnice do 20. februarja na ogled razstava starih knjig Nadoslava Potepana, ki so v Gombačevi lasti.
“To je knjiga z dušo”
Kuharske bukve je prelistala tudi kulinarična strokovnjakinja Slavica Smrdel, ki je izdala tudi svojo kuharsko knjigo Navdih. “Razlika s sodobnim časom je velika, saj ima ta knjiga dušo,” je prva ocena Smrdeljeve. ”Knjiga o hrani govori spoštljivo. Razbrala sem tudi, da so ljudje tedaj bolj živeli z naravo. Danes smo to kuho precej pokvarili, saj se kuha zelo hitro, nič več z naravo. Kuhamo hrano, ki ni iz te dežele, ne iz domačih krajev,” je poudarila Slavica Smrdelj.
Opozorila je tudi na stare merske enote v knjigi, kot sta unča ali funt. “Največja poslastica v knjigi pa je zagotovo jezik,” je še dejala kulinarična strokovnjakinja, ki je povedala, da je knjigo brala z užitkom.
Začetna slovenščina
Pomen in bogastvo jezika v času največjega slovenskega prebujanja je v uvodnem zapisu poudaril tudi urednik knjige Egist Zagoričnik. “Če bi bila knjiga dve leti starejša, torej izdana ob pomladi narodov, bi bila pisana v bohoričici. Tako pa je primer prve lepe moderne slovenščine, ki se je tedaj začela uporabljati, zato ima še poseben pomen,” je opomnil Gombač.
Uroš Ahačič, predstavnik založbe Avrora, ki je knjigo izdala, pa je dejal, da v začetku sicer ni bil optimističen glede ponatisa knjige. Ker pa se večina ponatisov v zadnjih časih nanaša bolj na krščanske vsebine, se mu je zdelo prav, da knjiga znova najde pot med bralce.
Prireditev ob ponatisu knjige, ki sta jo pripravila bistriška izpostava JSKD in Knjižnica Makse Samsa, so s petjem pospremile ženske iz bistriške pevske skupine kmečkih žena.
TINA M. VALENČIČ