Lansko delo občine pod lupo revizorjev
V začetku oktobra bodo bistriški svetniki odločali o rebalansu proračuna, ki ga terjata podražitev nekaterih naložb, pa tudi plačilo starih grehov. Med slednje sodi vračilo denarja iz javne telefonije upravičencem iz Račic, ki so svoj prav iskali po sodni poti.
ILIRSKA BISTRICA> Bistriška občina je od zadnjih županskih volitev izpeljala za približno 4,7 milijona evrov večjih projektov. Tačas uresničuje projekte, vredne 6,2 milijona evrov, do konca leta pa naj bi v še nekaj večjih naložb vložila še dobre tri milijone evrov. Če bi šlo vse po načrtih, bi občina tako torej letos za naložbe porabila približno deset milijonov evrov. Skupaj s tekočo porabo občine in zavodov (9,4 milijona evrov), denarjem za krajevne skupnosti (milijon evrov) in nakupom zemljišč (700.000 evrov) pa bi porabila dobrih 21,3 milijona evrov.
Dobrih 50.000 evrov bo morala bistriška občina tako ali drugače poravnati za sodne stroške (29.400 evrov) in vračilo denarja (slabih 21.000 evrov) krajanom Račic in Sabonj iz naslova vračil v javno telekomunikacijsko omrežje. Zgodba z dolgim repom in mnogimi zapleti, med katerimi je tudi tožba države, ki občino terja za vračilo približno 370.000 evrov preplačanih sredstev podgrajskim upravičencem (ki jih je država pred leti nakazala po pomoti), namreč dobiva tudi takšne epiloge. Upravičenci iz Račic in Sabonj so se pritožili nad načinom razdelitve denarja, saj je bil del vračila namenjen tudi krajevni skupnosti, ki pa je na seznamu upravičencev ni bilo. Občina je tožbo izgubila, župan pa je pojasnil, da bo v novih odločbah sredstva, ki jih je prej dobila KS, tokrat razdelil med krajane Račic in Sabonj, kar pomeni, da bo vsak, ki se je pritožil, dobil iz tega naslova 800 evrov. “Možno je, da svetniki tega ne bodo podprli, vendar bodo v tem primeru sredstva občini odvzeta z nalogom sodišča,” je pojasnil župan Rojc. Država medtem še vedno toži občino glede napake pri vračilu podgrajskim upravičencem, ki jim je pred leti vrnila več kot 370.000 evrov, morala pa bi desetkrat manj. Večino tega denarja je občina dodelila krajevni skupnosti, ki je denar že porabila. Rojc je opomnil, da občina nima pravne podlage za izterjavo tega denarja od KS, zato bi ob ugodni rešitvi tožbe za državo občina morala vrniti denar iz proračuna. Ali so bila sredstva iz naslova telefonije razdeljena po predpisih, utegne pokazati tudi revizija lanskega poslovanja bistriške občine, ki jo zahteva župan Rojc.
Občina je sicer v letošnjem proračunu načrtovala za približno 31 milijonov evrov odhodkov. V rebalansu proračuna, o katerem naj bi svetniki odločali 6. oktobra, bo tega denarja nekoliko manj - za približno 27 milijonov evrov. Če bi jih občina porabila 21 milijonov, bi torej uresničila načrte v 74 odstotkih. Bistriški župan Emil Rojc pa predvideva tudi bolj pesimistično različico; in sicer za 18 milijonov evrov odhodkov ter 63-odstotno realizacijo rebalansa proračuna.
Večje in dodatne naložbe
Popravke občinskega proračuna narekuje kar nekaj dodatnih stroškov, ki bi jih zagotovili s prerazporeditvijo denarja.
Med prvimi je krožišče pri Spetiču, ki naj bi ga kot začetek bistriške obvoznice sicer v večini financirala državna direkcija za ceste (dobrih 800.000) evrov), bistriška občina pa naj bi primaknila dobrih 200.000 evrov. Ker je v letošnjem proračunu v ta namen zagotovljenih zgolj 120.000 evrov in ker je občina z izvajalcem, podjetjem CPK, prejšnji teden že podpisala pogodbo, z državo pa naj bi jo po zagotovilih župana takoj po potrditvi rebalansa državnega proračuna, je bilo treba v bistriškem proračunu zagotoviti še 80.000 evrov. Da bi se gradnja krožišča začela čim prej, je župan znesek v proračunu prerazporedil sam, kot naj bi mu omogočal zakon, po katerem lahko sam odloča o povišanju naložb do 20 odstotkov njihove vrednosti.
Svetniki pa bodo v začetku oktobra morali odločiti, ali bodo iz proračunskih predalov v osem naložb prenesli za približno 600.000 evrov. Za obnovo Rozmanove ulice je občina načrtovala 700.000 evrov, naložba pa je ob koncu veljala 982.000 evrov (kar pomeni, da mora zagotoviti še 285.000 evrov). Tudi obnova sejne sobe v občinski stavbi bo terjala dodatnih 80.000 evrov.
Brezposelni trkajo na vrata
32.000 evrov pa bi morali še zagotoviti za kanalizacijo v Hrušici. Denar bi bil namenjen delu pri izkopu kanalov, ne pa tudi za priklop kanalizacijskih priključkov do hiš. Tega, meni župan, si morajo povsod po občini ljudje financirati sami. “Je pa res, da občina glede tega nima urejenega pisnega stališča, zato bo občinski svet obravnaval odlok o urejanju priklopov na zelene kanalizacije,” je še dejal Rojc.
85.000 evrov bo morala občina v proračunu zagotoviti za projekt oskrbe obale in Krasa s pitno vodo, 50.000 evrov pa bi župan v rebalans želel vključiti za socialno pomoč brezposelnim. “Občino bo verjetno zajel val odpuščanj - veliko krajanov je bilo namreč zaposlenih v Javorju. Tega se bojim in želim biti pripravljen, da bi brezposelnim občina pomagala bodisi s paketi hrane bodisi z organiziranjem javnih del,” je dejal Rojc.
Nenadejani prihodki
Je pa bistriška občina letos nenadejano pridobila za dober milijon evrov denarja. Večino tega (761.000 evrov) naj bi za ureditev ceste v Podgradu ob gradnji kanalizacije zagotovila državna direkcija za ceste, država pa je občini tudi nenadejano vrnila skoraj 240.000 evrov, preostanek pa je občina dobila od koncesij za gozdove in dobička Kraških lekarn.
TINA MILOSTNIK
VALENČIČ