Laszlo Balazs in Milan Dekleva, dobitnika priznanja za 25 let ravnateljevanja

ILIRSKA BISTRICA > Laszlo Balazs, starosta bistriških ravnateljev, je stopil na čelo tedaj zelo skromne glasbene šole jeseni 1986. Pred tem je poučeval na osnovnih in glasbenih šolah v Postojni in Sežani, v Ilirski Bistrici pa je prevzel na šoli, kot je slikovito dejal, pravo razdejanje.

“Prva in največja naloga, ki me je čakala ob prihodu, je bila ponovna registracija šole, ker je bila črtana iz registra. V skromnih prostorih, ki smo jih delili z Delavsko univerzo, so bile še vedno stare peči na trda goriva, ki jih je morala snažilka vsak dan zakuriti,” se spominja Balazs svojih začetkov v Jurčičevi stoletni stavbi nekdanje ljudske šole.

Kot dober gospodar, kar je Balazs velikokrat dokazal v 25 letih vodenja glasbene šole, je prišla na vrsto centralna kurjava, čeprav na premog, nato je začel urejati učilnice za skupni in individualni pouk in ko se je odselila Delavska univerza, še ureditev dvorane za 80 poslušalcev, v kateri so se dolga leta vrstili nastopi učencev in tudi znanih glasbenih umetnikov.

Od 120 na 350 učencev

”Ko sem prišel na šolo, je bilo vpisanih 120 učencev v petih instrumentalnih oddelkih. Ob prihodu sem ostal brez administratorke, hišnika ni bilo. Postopoma sem zamenjeval dotrajano opremo in nabavljal nove instrumente. V zgradbi šole na Jurčičevi smo praznovali štirideseto in petdeseto obletnico delovanja in se leta 2006 preselili v sedanje prostore v preurejeni stavbi nekdanje vojašnice,” niza dogodke ravnatelj in poudarja, da imajo sedaj zares odlične razmere za delo.

V stavbi šole je tudi žal nekoliko premajhna, a zelo uporabna dvorana, število učencev pa se je v teh letih bistveno spremenilo. “Danes izobražujemo 350 učencev v 18 oddelkih, od česar jih 273 obiskuje individualni pouk. Naše zmogljivosti so skoraj zapolnjene,” pravi Balazs in dodaja, da imajo zaradi tolikšnega števila učencev del pouka tudi v sosednji stavbi.

Na vprašanje, kaj bi navedel kot najpomembnejšo spremembo v glasbenem šolstvu, je na prvo mesto postavil nov zakon, ki je bil sprejet v času ministrovanja dr. Slavka Gabra in uvrstil glasbeno šolstvo v nacionalni program.

Veliko opravkov z zidarji

Na OŠ Rudolfa Ukoviča v Podgradu pa je od leta 2005 ravnatelj Milan Dekleva, po izobrazbi specialni pedagog, ki je začel poučevati leta 1980 v Podgradu in Kuteževem.

Po končanem vojaškem roku se je vrnil V Kuteževo kot učitelj in med delom diplomiral na Pedagoški akademiji. Leta 1986 je nastopil na OŠ Podgora svoj prvi mandat ravnatelja in ga nadaljeval do leta 2005, ko je prevzel vodenje šole v Podgradu.

Zanimivo je, da, tako kot njegov kolega Balazs, ki je ves čas nekaj gradil in preurejal, tudi Dekleva ni stal križem rok. V njegovem mandatu so namreč kuteževsko šolo preuredili, jo povečali in zgradili nove učilnice, kabinete in telovadnico.

“Velika razlika je med naložbami, ki se dogajajo v naši občini v zadnjih letih, in tistimi, ki smo jo vodili tedaj v Kuteževem. Takrat smo delali brez velike pomoči občine, saj tam ni bilo referenta za naložbe. Delali smo po nekakšnih fazah, se malo zaustavili in nadaljevali z gradnjo. Na občini je bilo tedaj manj razumevanja za naložbe v šolstvu, kot je to danes, “pravi Dekleva. Zdaj ima že v mislih gradnjo nove OŠ v Podgradu, ki se bo začela letos jeseni in bo zato kot ravnatelj ponovno tudi graditelj.

“To bo delno rekonstrukcija obstoječih šolskih objektov, v veliki večini pa novogradnja,” pojasnjuje. Milan Dekleva je torej prisoten v šolstvu na Bistriškem več kot 30 let, zato je nedvomno človek, ki lahko oceni spremembe v tem zelo pomembnem segmentu vsake družbe.

Manj so pedagogi, več menedžerji

“Nedvomno drži ocena, da se je delo ravnatelja, pa tudi status šol in vloga učiteljev v njih, v teh 30 letih zelo spremenilo,” meni Dekleva.

In pojasni: “V začetku mojega vodenja šole smo imeli ravnatelji veliko več časa na razpolago za strokovne in pedagoške aktivnosti. Zaradi tega smo se lahko bolj posvetili učitelju in kolektivu. V zadnjih letih pa prevladuje v našem delu organizacijsko pravni in administrativni vidik. Z novimi nalogami, ki nam jih ministrstvo nenehno nalaga, smo čedalje manj pedagogi in čedalje bolj menedžerji.”

TOMO ŠAJN