Lešniki in orehi so neizkoriščena priložnost
Lešniki in orehi so tradicionalno zimsko živilo, nepogrešljivi zlasti v potici v času od božiča do velike noči. Ker je ročno trenje celih plodov obeh lupinarjev zamudno, je Branko Kjuder iz Dutovelj, ki ima nasad leske, po lastni zamisli izdelal drobilni stroj.
DUTOVLJE > “Še pred nekaj leti sem okrog 80 kilogramov celih lešnikov ročno trl tudi po cel mesec. Ker mi je to delo vzelo preveč časa, pa tudi vse naokrog je bilo v luščinah, sem kot izučeni orodjar kovinar lani prišel na zamisel, da bi si to mučno in zamudno opravilo olajšal. Z novim strojem mi je pred dnevi to delo vzelo le dve uri,” je povedal Branko Kjuder.
V Sloveniji je okrog 140 večjih pridelovalcev lupinastega sadja, kamor uvrščamo zlasti orehe, lešnike, kostanje in mandlje. Slovenija je v letu 2012 uvozila 174 ton lešnikov ter 665 ton orehov, v istem letu smo žlahtne sorte lesk sami gojili na 62 hektarjih, kjer smo pridelali 98 ton lešnikov, orehe pa na 171 hektarjih, ki so dali 438 ton pridelka. Slovenski nasadi orehov in leske so najpogosteje veliki od enega do dveh hektarjev, le redki pridelovalci imajo več kot pet hektarjev. To pa je v primerjavi z nekaterimi drugimi državami (ZDA, Francija, Španija, Italija, Madžarska), kjer ena parcela orehov ali leske meri tudi 100 hektarjev, izjemno malo.
Osnovno zamisel o napravi je dobil v literaturi in na spletu. “Želel sem, da jo poganjajo električni motorji, da je premična in da ima nastavljiv sortirni valj z možnostjo kalibriranja, pod njim pa drobilni valj, ki bi jedrca ohranil čim bolj cela. Ob izboljšavah je že sedaj loma manj kot pet odstotkov,” je bil zadovoljen s prototipom stroja, ki mu je dal ime Luščinar 1.
Investicija, ki je vključevala material, struženje kovinskih delov in varjenje, ga je stala okrog 1500 evrov. Za strojno trenje pri njem se zdaj zanimajo tudi sosedje in znanci, ki imajo, kot je na Krasu kar običaj, doma posajene večinoma orehe. “Za spremembo stroja za trenje orehov je še največ dela vzela prenastavitev širine sortirnih valjev. Nato pa je delo kar hitro steklo, saj smo dve vreči orehov, ki so prej zahtevali od tri do štiri dni ročnega dela, sedaj obdelali v le 40 minutah,” je dodal Kjuder.
Slovenija ima pri pridelavi lupinarjev tudi prednosti: ker prevladuje integrirana in ekološka pridelava z ročnim delom in omejeno uporabo zaščitnih sredstev, so plodovi kakovostni in zato tudi iskani, njihova cena v oluščenem stanju pa dosega celo do 15 evrov na kilogram.
Naprava pa lahko poleg lešnikov in orehov tre tudi mandlje, četudi imajo ti drugačno obliko in trdoto lupine kot orehi in lešniki. Tak način trenja lupinastega sadja odpira tudi možnosti za trženje teh plodov, nova delovna mesta in bolj zdravo prehrano. Zagovorniki zdrave hrane namreč trdijo, da bi morali biti oreščki (iz domačih krajev, ker je pri tujih vrstah večja možnost alergij) pogosteje sestavni del vsakodnevne prehrane, bodisi kot prigrizek ali del obroka.
Kulinarični strokovnjaki pa ugotavljajo, da bi zelo zdrave lešnike in orehe, tako posušene kot pražene, lahko v večji meri stregli s suhimi mesninami, siri in vini, saj se z marsikatero kraško dobroto idealno ujemajo v okusu. Še vedno pa so kraški lupinarji, ki so zaradi rastnih pogojev in podnebja bolj polnega okusa kot večina uvoženih, obvezni zlasti v pecivih.
BOGDAN MACAROL
