Lesonitu grozi ustavitev proizvodnje

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Družba Lesonit, ki izdeluje vlaknene plošče, bo morda že kmalu morala ustaviti proizvodnjo. Na dvorišču tovarne imajo le še za teden dni zalog, nove pošiljke lesa pa so skromne.

Egon Bratož: “Če ne bomo pravočasno dobili zadostnih količin lesa, bomo morali proizvodnjo ustaviti. Škoda v tem primeru bi bila ogromna.”
Egon Bratož: “Če ne bomo pravočasno dobili zadostnih količin lesa, bomo morali proizvodnjo ustaviti. Škoda v tem primeru bi bila ogromna.” Tomo Šajn

ILIRSKA BISTRICA > “V gozdovih je katastrofa zaradi žledu, a tudi nas lahko čaka katastrofa: če ne bomo pravočasno dobili zadostnih količin lesa, bomo morali proizvodnjo ustaviti. Škoda v tem primeru bi bila ogromna,” pravi član uprave Lesonita Egon Bratož.

Lesonit potrebuje približno 700 ton lesa na dan; ker zdaj od dobaviteljev dobivajo manjše količine, bi lahko v prehodnem obdobju, preden delo v poškodovanih gozdovih steče s polno paro, lahko ostali brez surovin.

Les, ki ga je v gozdovih poškodoval žled, je sicer primeren za predelavo v vlaknene plošče. “Težava pa je v tem, da je ta les zdaj v gozdu in da lahko mine še kar nekaj časa, preden ga bo zapustil,” pravi Bratož.

Ovir je veliko: precej gozdnih cest je še neočiščenih, pravo delo v gozdovih se šele začenja. Precej podrtih dreves je v grapah in na težko dostopnih strminah, od koder ga bo težko spraviti. Če se bodo najprej lotili podrtih dreves, bo to gozdarskim delavcem vzelo veliko časa in bo zato njihova produktivnost nižja. Vrh vsega železniški tovorni promet še ne deluje povsod, prevoz lesa s tovornjaki pa je dražji.

Po mnenju strokovnjakov bi lahko velike količine lesa, ki ga je poškodoval žled, uporabila slovenska lesna industrija. Tako bi lahko ceneje prišla do te surovine. “Drži, v enem ali dveh mesecih bo na razpolago dovolj lesa, a do takrat bo treba nekako preživeti,” še pravi Bratož.

Če ne bo šlo drugače, bodo les, ki ga potrebujejo, prevažali s tovornjaki: “A to takoj pomeni za deset odstotkov višje stroške za lesno maso.”

Lesonit sicer približno 80 odstotkov lesa kupuje doma, od gozdno-gospodarskih podjetij in zasebnikov, petino pa na Hrvaškem, kjer je cena rahlo nižja. Med slovenskimi gozdnogospodarskimi podjetji, ki Lesonit oskrbujejo z lesom, je največje Gozdno gospodarstvo Postojna. A prav njihove gozdove je žled najbolj udaril.

SONJA RIBOLICA

Lesonitu grozi ustavitev proizvodnje
Tomo Šajn
Zaloge lesa Lesonitu zadoščajo za teden dni, zaradi težav v poškodovanih gozdovih pa so  nove pošiljke bolj  skromne
Zaloge lesa Lesonitu zadoščajo za teden dni, zaradi težav v poškodovanih gozdovih pa so nove pošiljke bolj skromneTomo Šajn
Lesonitu grozi ustavitev proizvodnje
Tomo Šajn