Likof z bučami in poroko po starem
Buče v Brkinih nikoli niso dobro uspevale, saj jim že sama brkinska prst ni po godu, vendar pa so se v Harijah kljub temu odločili, da prireditev ob likofu posvetijo prav bučam.
HARIJE > “Preprosto zato, ker je bila nekoč buča poleg krompirja, zelja in fižola stalnica skromnega brkinskega jedilnika. V slast je šla ljudem in živalim,” razloži Alenka Penko iz harijskega KETŠD Alojzij Mihelčič, pod okriljem katerega so letos že devetič zapored pripravili Bučjado.
“Buča je tudi veliko bolj prikladna kot fižol, saj za rast ne potrebuje kakšnih količev in ni je potrebno okopavati kot zelje in krompir. Ni potratna in ne zaseda dosti prostora na njivi, zato buče sadimo tik ob meji, včasih prav v ‘jamče’. Prava revolucija pa je bila, ko smo ugotovili, da se buče lahko tudi poha, kajti tako smo dobili nadomestek za meso, ki ga včasih ni bilo,” še pojasni Penkova.
Toda obenem poudarja, da buča le ni tako preprosta za pridelavo, saj ne mara nizkih spomladanskih temperatur in velike poletne pripeke. “Torej vsega tistega, kar so nam zadnja leta prinesle podnebne spremembe,” ugotavlja. Vremenske razmere tudi letos bučam niso bile naklonjene, pridelali so jih le za vzorec. Pa vendar so jih uspeli v vasi nabrati toliko, da so z njimi okrasili svoja dvorišča, dovolj pa jih je ostalo tudi za pripravo “ždroca”, tradicionalne brkinske jedi iz krompirja, ki so mu dodali slastne buče. Z njim so pogostili vse obiskovalce.
Letos pa so likof v Harijah okronali tudi s poroko, na kateri so po starih običajih ženina “zašrangali”, saj ta s skromno doto ni mogel odkupiti nevestinega kolača. Tudi tega so vaške gospodinje pripravile iz buč. Ženinu pa je z veliko ročnih spretnosti le uspelo prepričati vaške može, da mu predajo nevesto v zakon.
KATJA KIRN VODOPIVEC
