Lipica: Ne bomo več turistična štala
“Bistveni problem Lipice je, da vse od tedaj, odkar so odšli Avstrijci, ni koncepta njenega razvoja,” je včeraj dejal v. d. direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak, ko je skupaj s strokovnim vodjem kobilarne Janezom Rusom predstavil osnutke novega koncepta: preseči dosedanjo raven “turistične štale” in jo dvigniti na višjo raven konjerejskega in konjeniškega središča.
LIPICA> Podobno kot smo po vojni v gradove namestili norišnice, smo v Lipico najprej postavili en hotel, nato še drugega in jo spremenili v turistično destinacijo. “Mi želimo narediti dva koraka nazaj in letošnje leto nameniti vzpostavitvi dolgoročnega koncepta. Ta mora temeljiti na osnovni dejavnosti - konjereji in konjeništvu,”je odločen v. d. direktorja javnega zavoda Kobilarna Lipica Boštjan Bizjak.
“Ljudje pridejo sem gledat konje in ne spat. Mi pa smo postali turistična štala,” dodaja Bizjak.
Zaposleni v družbi Lipica turizem, d.o.o., naj bi do konca meseca dobili še neizplačani del februarske plače, prihodnji mesec prav tako najprej polovico in do konca meseca preostali del, maja pa naj bi dobili že “normalno” plačo, je včeraj zagotovil v. d. direktorja Boštjan Bizjak. Število delavcev v tej družbi pa se bo zmanjšalo po načrtu - torej še za 21: enajst jih bodo prezaposlili v Kobilarno, enajst pa odpustili. Denar za izplačilo odpravnin naj bi posodila Delavska hranilnica. V Lipici zato verjamejo, da se bodo stečaju družbe izognili.
Seveda turistov ne bodo podili iz Lipice, ne bodo pa lipiški konji ves čas na razpolago vsakomur, ki bi si jih želel jahati za uro ali dve. “Takega konjeniškega turizma, kot smo se ga šli doslej, ni nikjer več. Je preživet,” je pritrdil strokovni vodja kobilarne Janez Rus.
Trend gre v smer celovitejše ponudbe in v tej smeri razvijajo nov koncept tudi v Lipici: ponuditi gostom poleg ogledov kobilarne in dresurnega jahanja tudi certificirane programe na področju konjeništva.
Jahači z diplomo
Med neformalnimi oblikami učenja jahanja nameravajo med drugim ponuditi intenzivno šolanje dresure z vprego, ki bi trajalo dva do tri tedne in za katero je menda precej zanimanja zlasti na nemškem in avstrijskem trgu.
Pomembna novost pa se obeta v povezavi s šolanjem jahačev in drugega strokovnega kadra. “V devetih letih bomo ostali skoraj brez jahačev. Večina se jih bo upokojila, na mlade pa težko računamo. Kdo bo prišel to delat za 600 do 700 evrov na mesec?!” je problem, na katerega so opozarjali tudi že nekateri njegovi predhodniki, pokazal direktor. In ker so v javnem zavodu plače omejene z izobrazbo, bodo dvignili raven izobrazbe. Pa ne samo zaradi plače, temveč tudi zato, da bodo jahači imeli z izobrazbo tudi še kakšno drugo zaposlitveno možnost.
Zato bodo že letos navezali stike z eno izmed srednjih šol, ki bi lahko izobraževala konjerejo in konjeništvo, pri čemer bi del izobraževanja lahko izvedli v Lipici. Kobilarna bi tako dobila nabor potencialnih jahačev, tisti, ki v Lipici ne bi videli prihodnosti, pa bi si lahko našli službo drugje, kar je zdaj za jahače skoraj nemogoče. “Program na srednješolski ravni bi lahko zaživel že v šolskem letu 2014/2015,” je optimističen Bizjak.
A izobraževalne ambicije bi lahko šle še višje - na visokošolsko in celo univerzitetno raven. Ta bi jahačem in jahalnim trenerjem zagotovila tudi višjo plačo, s čimer bi postal poklic tudi bolj cenjen.
Sobivanje tržnega in javnega
Tako bi lahko v Lipici ohranili sožitje javnega in tržnega dela pod državnim okriljem. Privatizacija namreč po mnenju obeh lipiških prvih mož ni rešitev. “Prav vse državne kobilarne, ki so jih privatizirali, so propadle. In tudi ideja o oddaji konjeniških produktov v koncesijo ali druge zasebne oblike ni dovolj premišljena, ker se zaradi narave konjeniške dejavnosti ne obnese,” pravi Rus. Je pa treba natančno ločiti javno od tržne dejavnosti: “Ta ločitev je nujna za prihodnost javnega zavoda in kulturnega spomenika. Je pogoj, za to, da postane kobilarna institucija,” meni strokovni vodja.
Prihodki tržne dejavnosti so v Lipici že popolnoma ločeni od prihodkov javne, odhodke ločujejo. Pri tem se je izkazalo, da se denar ni pretakal samo iz javnega k tržnemu delu, temveč tudi obratno. Med drugim plačuje Lipica Turizem ogrevanje za prostore, v katerih je uprava zavoda. “Zato je tudi njen dolg do Kobilarne dejansko manjši, kot je na papirju,” pove Bizjak.
MARICA URŠIČ ZUPAN
