“Lipica je na usodnem razpotju”

LIPICA > Javno pismo, s katerim se je obrnil na Vlado Republike Slovenije, člane sveta in strokovnega sveta javnega zavoda Kobilarna Lipica, bolj kot o Bizjaku govori o razpotju, na katerem se je znašla Kobilarna. Iz pisma je slutiti, da sta dve smeri, v kateri lahko s tega razpotja krene eden največjih kulturnih spomenikov v državi, tudi razlog za odlašanje imenovanja Boštjana Bizjaka za direktorja.

“Kot temeljna dilema se ves čas izpostavljata zlasti obseg in vsebina turističnih programov na zavarovanem območju, prikrito, pa nič manj pomembno, pa na stanje v Kobilarni Lipica ves čas vplivajo tudi težnje po zmanjševanju vloge javnega zavoda pri upravljanju in s tem drobljenju upravljanja s kulturnim spomenikom, izločitvi posameznih delov varovanega območja in celo privatizaciji,” začenja javno pismo mag. Janez Rus, dolgoletni strokovni vodja Kobilarne Lipica in krajši čas tudi njen direktor.

So konji temelj ali privesek Lipice?

Po njegovem mnenju se za Lipico borita dva razvojna koncepta, ki se razlikujeta predvsem v odnosu do vrednot Kobilarne Lipica: “Prvi jih izpostavlja kot osnovni gradnik turističnih programov, drugi jih podreja razvoju najrazličnejših turističnih vsebin in programov. Prvi se naslanja na Zakon o Kobilarni Lipica, Zakon o varovanju kulturne dediščine in strokovne smernice, drugi pa na nepreverjene ali celo izkazano neuspešne razvojne usmeritve. Prvi izhaja iz prepričanja, da je preplet vrednot kulturnega spomenika obenem tudi najboljša osnova za razvoj trajnostno naravnanih, tržno usmerjenih programov Kobilarne Lipica, drugi pa v to ne verjame in sodi, da jih je potrebno nadgrajevati s programi, ki z osnovno dejavnostjo na zavarovanem območju nimajo nič skupnega ali so z njo celo nezdružljivi. Prvi temelji na spoznanju, da je Lipica v vseh svojih kulturno in zgodovinsko pomembnih elementih nastala in se 435 let razvijala zaradi lipicanca in za lipicanca in je kot taka tudi največja atrakcija za obiskovalce, drugi pa na prepričanju, da je Lipice za vse to pravzaprav škoda, ko pa ponuja toliko drugih, sodobnim časom in potrebam bolj všečnih možnosti.”

Rus se strinja, da je v Lipici potrebno razvijati turistične dejavnosti, saj so primerni turistični programi, temelječi na vrednotah kulturnega spomenika, eden najbolj učinkovitih načinov ozaveščanja javnosti o vlogi in pomenu spomenika, obenem pa zagotavljajo tudi prihodke za njegovo vzdrževanje. Toda tudi zaradi njihove uspešnosti je treba ohranjati in razvijati primarno dejavnost Kobilarne, predvsem pa upoštevati zmogljivost prostora - ne le fizično, temveč predvsem tako, da bi obiskovalcem omogočili oblikovanje osebnega odnosa do Lipice. Gneča zaradi tranzitnega prometa in obremenjenost prostora z vsebinami, ki so nezdružljive s kulturnim spomenikom, pa obiskovalce, ki prihajajo v Lipico zaradi nje, za to prikrajšajo.

Lipica potrebuje kontinuiteto

Rus se zato zavzema za ohranjanje vseh elementov kulturnega spomenika, nadaljnji razvoj reje lipicanca po strokovnih standardih, primernih konjeniških disciplin ter raziskovalno in pedagoško poslanstvo kobilarne. Za to, je prepričan, pa je potrebna kontinuiteta - ne le pri razvojnih in programskih usmeritvah, temveč tudi z vodenjem. “Prav tega v Lipici, vse odkar je postala kulturni spomenik, ni bilo,” pravi in doda, da je zato “v tem trenutku dr. Boštjan Bizjak edini primeren kandidat za direktorja javnega zavoda.”

MARICA URŠIČ ZUPAN