Lipicancem gosposki prostori
V Kobilarni Lipica so se z evropskim denarjem, ki so ga pridobili na razpisu leta 2011, lotili temeljite prenove nekaterih delov kobilarne. Približno milijon evrov vredna naložba bo lipiškemu posestvu omogočila prepotrebno posodobitev hlevov in njihove opreme, več poslopij posestva, zgodovinskega drevoreda in komunalne infrastrukture grajskega dvorišča.
LIPICA > Na posestvu Kobilarne Lipica je že nekaj tednov zelo delavno.
V več kot sto let starih jubilejnih hlevih, ki stojijo levo od vhoda v kobilarno, posodabljajo bokse za konje. Prej so bili konji v njih privezani, zdaj ne bodo več. Skladni s sodobnimi standardi bodo tudi boksi za konje v tako imenovanem novem hlevu, zgrajenem v 70. letih. Ker bodo večji, jih bo deset manj kot doslej, le 54. Obnovili bodo še ostrešje ter uredili boljše prezračevanje hleva.
Prekopano je tudi grajsko dvorišče. Pod njegovim površjem napeljujejo novo komunalno infrastrukturo ter obnavljajo stopnišče in klančino pred muzejem Lipikum.
V znamenitem Tržaškem drevoredu, ki je bil nekoč glavna vstopna točka na posestvo, so prejšnji teden posekali stara, bolna in trhla drevesa, ki jih bodo nadomestili z novimi. Utrdili bodo še gramozno pot, na zemljišču v bližini drevoreda pa napeljujejo vodovod do gnojnika.
Že pred nekaj tedni so prekrili streho vzhodnega krila hlevov na Borjači, še pred tem sta novo kritino dobili ostali dve krili hleva.
“Prvo fazo obnov v Kobilarni Lipica moramo izpeljati do spomladi leta 2015, zato se nadejamo, da bo vse teklo po predvideni časovnici, sicer se lahko zgodi, da bomo morali vračati evropski denar,” pojasnjuje v. d. direktorja Kobilarne Boštjan Bizjak. Izvajalca za milijon evrov vredno investicijo (od tega je 800.000 evrov namenjenih gradbenim delom, 200.000 evrov pa za hlevsko opremo) so dobili z javnim naročilom. Z ugodno ponudbo se je prijavilo le koprsko podjetje Makro 5, ki dela izvaja s podizvajalci. Hortikulturno bodo tako Tržaški drevored uredili strokovnjaki iz Arboretuma Volčji potok, hlevsko opremo pa je zagotovilo slovensko podjetje Hlevska tehnika Kobal.
Za vse posege so že v začetni fazi, v letu 2011, ko so ob prijavi na razpis za evropski denar pripravljali gradbeno dokumentacijo, najprej dobili smernice, nato pa še kulturno varstvena soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kar so nam tam tudi potrdili.
“Na lipiškem posestvu poleg črede 350 lipicancev, njihove vzreje in šolanja, pomembno vlogo igrata tudi kulturna krajina in nepremična dediščina, zato si želimo, da bi po obnovi odprli del posestva, ki je bil doslej zaprt za javnost,” izpostavlja strokovni vodja kobilarne Janez Rus, zadovoljen sicer predvsem s tem, da bodo imeli po prenovi hlevov lipicanci v njih boljše pogoje bivanja.
Bizjak pa pravi, da hitijo s pripravo dokumentacije za drugo fazo obnov, za katero jim je gospodarsko ministrstvo obljubilo pet milijonov evrov iz kohezijskih skladov. “V drugi fazi bi radi obnovili graščino v zgodovinskem jedru kobilarne in vanjo preselili upravo in druge pomembne dejavnosti. Uredili bi tudi vse lipiške drevorede, pešpoti, poti za vožnje s kočijami, poligone in ostale izvirne elemente posestva, ki bi jih lahko ponudili obiskovalcem v sklopu razširjenih ogledov posestva,” se nadeja Bizjak.
LEA KALC FURLANIČ