Lipicanci združujejo narode
Ob včerajšnjem 435. rojstnem dnevu kobilarne Lipica so v zibelki lipicancev napovedali skupno kandidaturo vseh lipicanskih kobilarn na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, ki ga bo vodila Kobilarna Lipica, izvorna kobilarna lipicanske pasme konj.
LIPICA > Dan odprtih vrat, ki so ga v Kobilarni Lipica včeraj pripravili ob 435-letnici reje konj lipicanske pasme na Krasu, je v Lipico privabil ogromno množico obiskovalcev, pa tudi zelo pomembnega gosta - direktorja kobilarne lipicancev v avstrijskem Pibru Maxa Dobretsbergerja. Ob tej priložnosti sta si lipiška in piberška kobilarna izmenjali plemenski kobili kot simbol dobrega sodelovanja.
“Prišlo je do nesporazuma med pristojnimi institucijami in ministrstvi,” je Dobretsberger komentiral avstrijski poskus samostojne kandidature dunajske jahalne šole in s tem posredno tudi lipicancev na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, ki je v Sloveniji dvignil precej prahu.
Spor presežen, zdaj skupaj za Unesco
“Zdaj je to za nami in skupaj si bomo prizadevali za skupen vpis na UNESCO seznam,” je še dodal direktor avstrijske kobilarne lipicancev. Podobno razmišlja tudi Boštjan Bizjak, v. d. direktorja Kobilarne Lipica: “Spor smo presegli, Avstrija pa se je strinjala, da mi vodimo postopke, povezane s kandidaturo. Cilj je lipicanca v štirih ali petih letih spraviti na seznam svetovne dediščine.”
Lipiška kobilarna je trenutno na prelomni točki: “Po letih težav in stagnacije s ponosom ugotavljamo, da je nastopil čas rasti ter sistematičnega, načrtnega in strokovnega dela,” je včeraj dejal Bizjak.
Šepetalec konjem navdušil
Številna dela, ki trenutno potekajo v Lipici, niso zmotila obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili tribune okrog velikega lipiškega hipodroma. Po ocenah direktorja jih je bilo okrog 10.000.
Na gala predstavi je največ navdušenja požel “Leteči Francoz” Lorenzo iz pokrajine Camargue, ki je s 15 konji v treh točkah (dveh “čustvenih” in eni akcijski) izvajal izjemne akrobacije. Šepetalec konjem, kot se ga je prijel vzdevek, pa na vprašanje, kako do potankosti izšola svoje konje, odgovarja: “Vsakega od njih sem najprej jahal veliko, veliko ur - le tako jih lahko resnično spoznam.”
Predstavo je sicer odprla povorka mažoretk iz Povirja, Kraške pihalne godbe in Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev. Poleg različnih sestav lipiške šole jahanja so nastopili še Promocijska skupina PRC Krumperk Biotehniške fakultete, konjeniki postaje konjeniške policije Policijske uprave Ljubljana in člani Združenja rejcev lipicanca Slovenije.
PETRA MEZINEC
