Ljudsko pesništvo še živi
Joško Ščuka, ljudski pesnik iz Dutovelj, ki je širši primorski okolici znan kot pisec spominskih pesmi ob različnih priložnostih. Del pesmi je tokrat izšel v zbirki Žlahtne pesmi.
DUTOVLJE>“Ko Joško piše, ne išče posebnih pesniških oblik. Vse njegove pesmi, ki imajo rime, so zgrajene štirivrstnično in so kot ljudske pripovedne pesmi bolj dolge kot kratke,” ga je na predstavitvi pred domačini predstavila Jasna Majda Peršolja, ki je knjigi prispevala tudi opis pesnikovih sedmih rodov prednikov in potomcev. Po njenih besedah naj bi po prednikih - vsi so se ob mali kmetiji ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi, on sam je bil avtomehanik - podedoval pridnost, prijaznost, dobrovoljnost in šaljivost, zato je v njegovih verzih dosti veselih misli in smešnih prebliskov. “Čeprav mu je ob jecljanju ponagajal jezik pri govoru, pa je vse premagal z drugim naravnim darom, saj mu rima pride kar sama ali kot je o sebi napisal: Če človeku jezik prav ne skače, se da povedati drugače,” je nadaljevala Peršoljeva.
“Čeprav se ta zbirka posveča zlasti Joškovim sorodnikom, pa je z obilo ujetih spominov na pretekle dogodke pomembna tudi za vse Dutovce in za cel Kras. Da je njegovo ustvarjanje širšega značaja, je dokazal že leta 2001, ko je izdal prvo zbirko Trilogija Preskrbe na temo zgodovine tega podjetja. Vsi skupaj se zato veselimo naslednje knjige, ki je v pripravi, na temo Dutovelj in ostalih v rime ujetih oseb,” je dodal predsednik Turističnega društva Branko Kjuder.
BOGDAN MACAROL