Ločujejo že dve tretjini, lahko pa bi še več

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Prebivalci štirih kraško-brkinskih občin so se v petih mesecih privadili na redkejši, enomesečni odvoz ostalih odpadkov, stopnja ločevanja se vsak mesec zvišuje, a kljub temu bodo računi v prihodnjem letu verjetno višji. Ker ne bodo več imeli svojega odlagališča, bo namreč odvoz in odlaganje ostanka dražje kot doslej. Še bolj dosledno ločevanje pa bi dvig cen ublažilo.

Večji delež ločeno zbranih odpadkov dosegajo na Krasu tudi 
z občasnimi nadzori, pri katerih komunalcem pomagajo 
delavci medobčinskega inšpektorata in redarstva.
Večji delež ločeno zbranih odpadkov dosegajo na Krasu tudi z občasnimi nadzori, pri katerih komunalcem pomagajo delavci medobčinskega inšpektorata in redarstva. Marica Uršič Zupan

SEŽANA, KOMEN > “Na območju bivše sežanske občine ločeno zberemo 64 odstotkov odpadkov, kar je sicer dober rezultat v slovenskem merilu, vendar si ga želimo izboljšati,” je povedal Iztok Bandelj, direktor Komunalnega stanovanjskega podjetja (KSP) Sežana. Za primerjavo, v Ilirski Bistrici ločeno zberejo le četrtino odpadkov, nekatere občine v Sloveniji pa dosegajo tudi 80 odstotkov.

Po novem letu višja cena

Ločeno zbiranje odpadkov bo še pomembnejše v letu 2016, saj bo odlagališče za ostale odpadke v Sežani zaprto. Odpadke bodo morali voziti v bolj oddaljena odlagališča, zato se bo cena za tono ostalih odpadkov z zdajšnjih približno 30 evrov povečala na 120 evrov.

Lani je bilo na sežansko odlagališče pripeljanih 2740 ton ostalih odpadkov, odlaganje te količine je prebivalce stalo dobrih 80.000 evrov, po novi tarifi pa bi se ta znesek povečal na 320.000 evrov. Če bo ostalih odpadkov manj, bo povišanje cen manjše.

Z letom 2014 so uvedli enomesečni odvoz ostalih odpadkov in povečali pogostost odvoza ločeno zbranih odpadkov. “Vedeli smo, da bodo na začetku težave, a včasih je treba sprejeti tudi nepriljubljene ukrepe, da se nato stanje izboljša,” je povedal Bandelj, ko je o tem poročal sežanskim svetnikom.

Priznal je, da se v KSP soočajo s kar nekaj težavami: “Največja težava so blokovska naselja, kjer je nižja stopnja ločevanja kot po vaseh. Zato smo zabojnike opremili s ključavnicami, tako vanje ne morejo več odlagati drugi ljudje in obrtniki ali mala podjetja, ki na tak način znižujejo svoje stroške.”

Za večji nadzor ekoloških otokov

“Kaj bo z nami, ki živimo v zaselkih, kjer nimamo ekološkega otoka? Ravno tako moramo ločevati odpadke, dobimo pa le en zabojnik, ki je za petčlansko družino premajhen in se prazni enkrat mesečno,” je opozorilaLjubislava Škibin (Desus) na sežanski seji.

“V krajevni skupnosti Dutovlje niso vsi ekološki otoki zavarovani proti vetru, kar povzroča veliko nelagodja, saj smeti odnaša povsod po vasi. Ekološki otoki so očitno premajhni, zabojniki pa postavljeni izven za to določenih mest,” je opozorila Neva Filipčič (SD). Zadnje čase je čiščenje okolice ekoloških otokov sicer urejeno, a ljudi moti, da se ne čisti ob odvozu, temveč šele naknadno.

V štirih kraško-brkinskih občinah zbirajo največje število frakcij v Sloveniji, in sicer steklo, papir, pločevinke, plastično embalažo, plastenke in ostale odpadke. Zlasti plastične embalaže je veliko, zato se na nekaterih ekoloških otokih pojavlja zanjo več zabojnikov, vsi skupaj pa zasedajo večjo površino, kot je namenjena ekoloških otokom.

“V poletnih mesecih bo odvoz enkrat mesečno povzročil veliko težav, sploh v družinah, kjer imajo majhne otroke,” je še povedala Filipčičeva. Za to imajo v KSP rešitev. “Če ima določeno gospodinjstvo potrebo po bolj pogostem odvozu odpadkov, nam lahko to sporoči,” je povedala Vlasta Kukanja iz KSP. Z veseljem se tudi odzovejo na povabilo krajevnih skupnosti in skupaj z njimi poiščejo rešitev za težave.

Za malomarne tudi kazni

V štirih občinah je bilo lani zbranih 7503 ton odpadkov. Od tega je bilo 4763 ton ločeno zbranih odpadkov, 2740 ton pa ostalih odpadkov.

K večjemu deležu ločeno zbranih odpadkov prispeva tudi nadzor, ki ga ob pomoči KSP izvaja Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Inšpektorji so izrekli 71 opozoril v občini Hrpelje-Kozina, 65 v divaški, 31 v komenski in 128 v sežanski. “Ali to pomeni tudi nižje cene za občane Komna?” je na komenski seji vprašal Marjan Mržek (Lista za naše kmetije). “Ne, le manj nadzora,” so odgovorili na KSP.

“V Gorjanskem je bil ekološki otok ob pokopališču. Vanj so odlagali vsi, tudi ljudje, ki v vasi ne živijo, zato smo otok začasno prestavili v središče vasi. Zdaj nas zanima, kdaj ga bomo spet lahko postavili na prvotno mesto,” je vprašal David Zega (ZZP). Iz KSP-ja so bili jasni, da z ekološkim otokom v središču vasi ni nič narobe. “24-urnega nadzora pač ne moremo vzpostaviti,” je pojasnila Vlasta Kukanja.

Tako na komenski kot na sežanski seji so svetniki vprašali Iztoka Bandlja in Vlasto Kukanja, zakaj ne bi odpadkov po zaprtju sežanskega odlagališča vozili v sosednjo Italijo. “Sežigalnica v Trstu bi bila gotovo cenovna zanimiva. Od države pa ne dobimo dovoljenja za odvoz odpadkov čez mejo,” sta pojasnila predstavnika KSP.

Nekatere prebivalce moti, da odvoz odpadkov ne poteka ob točno določenih dnevih enkrat mesečno, temveč da se po dnevih spreminja. “Enkrat je to torek, drugič četrtek. Veliko bolj enostavno bi bilo, če bi bil odvoz vedno na isti dan,” meni Stojan Kosmina (IDS).

A tudi tu se prav veliko ne bo spreminjalo, so povedali na KSP, saj so datumi odvozov odpadkov določeni glede na praznike skozi vse leto in usklajeni z ostalimi občinami.

PETRA MEZINEC