Lovec štirih letalstev

Srednja Primorska
, posodobljeno:

V nedeljo je minilo sto let, odkar se je v kraški vasici Kopriva rodil Josip Križaj - pilot in lovec štirih letalstev.

Josip Križaj
Josip Križaj

KOPRIVA > Josip Križaj se je rodil primorskim staršem, očetu Josipu iz Orehka pri Postojni in mami Mariji iz Štorij. Življenjska pot je družino - Josip je imel še sestri Marijo in Stanislavo - pripeljala v Koprivo. Josip je svoje otroštvo preživljal med prvo svetovno vojno velikokrat v družbi avstrijskih vojakov, ki jih po Koprivi ni bilo malo.

Po razpadu avstroogrske monarhije je ta del Primorske pripadal Italiji in Koprivo so večkrat preletavala letala. Tako je mami Mariji Josip nekoč dejal: “Mama, jaz bom tudi pilot.” Otroške želje so se mu uresničile novembrskega dne, leta 1929, ko je od italijanske vojske dobil pozitiven odgovor. Na predvečer vseh svetih je odšel v letalsko šolo v Capui pri Neaplju. Dveletno šolanje je uspešno končal s činom narednika in letel v znani eskadrilji smrti.

Poletel po državljanstvo

Avgusta 1931 sta se Križaju iztekla šolanje in vojaški rok, a njegovi prošnji za zaposlitev pilota v vojaški službi niso ugodili, saj ji je nasprotoval poveljnik 3. lovske eskadrilje, polkovnik Paride Sachi, verjetno iz varnostnih in političnih razlogov. Križaja so razporedili v rezervo.

Leta 1932 so ga poklicali na vojaške vaje v Videm, kjer naj bi pokazal svoje veščine. Na eni izmed vaj je Križaj svoje letalo fiat AS1 dvignil na višino 3600 metrov in ga usmeril proti Gorici, pot nadaljeval vzdolž Vipavske doline do Nanosa in prek Postojne sledil železniški progi, priletel na jugoslovansko ozemlje in približno ob 18. uri pristal v Ljubljani. Takoj je zaprosil za politični azil in za dovoljenje za stalno bivanje v Jugoslaviji, dve leti pozneje pa je dobil jugoslovansko državljanstvo.

Ko je v Španiji leta 1936 izbruhnila državljanska vojna, se je kot prostovoljec javil za pomoč republikancem. Kot pilot je bil sestreljen, a si je s skokom s padalom - čeprav ranjen - rešil življenje. Nekaj časa je preživel v ujetništvu, od koder so ga 29. junija 1937 zamenjali za italijanske pilote. Po španski vojni se je vrnil v Jugoslavijo in se 1939 zaposlil kot inštruktor v aeroklubu v Zrenjaninu. Tu je spoznal udeleženko tečaja Jeleno Stefanovič in se z njo 27. oktobra 1940 v Beogradu poročil. To je bila prva pilotska poroka v Jugoslaviji.

Strmoglavil v smrt

V času druge vojne je sodeloval v bojih na sremski fronti. Po koncu vojne je bil še pilot v jugoslovanskem letalstvu. V zakonu se mu je rodil sin Miomir, ki danes živi v Ljubljani in rad prihaja na Kras v Koprivo.

Josip Križaj je na eni izmed vojaških nalog 8. oktobra 1948 poletel, da bi preveril meteorološke razmere nad okolico letališča. Z ruskim letalom jak III. se je dvignil v smrt. Zaradi slabih vremenskih razmer je ta popoldan na južnem pobočju Snežnika strmoglavil in se smrtno ponesrečil.

V krajevni organizaciji ZB za vrednote NOB  v  Dutovljah so člani organizacije  skupaj z vaščani Koprive na pobudo Roberta Živca  položili venec na  rojstno hišo Josipa Križaja, kjer  po zaslugi domačina, tudi pilota Silva Ukmarja  od leta 1982 stoji spominska plošča
V krajevni organizaciji ZB za vrednote NOB v Dutovljah so člani organizacije skupaj z vaščani Koprive na pobudo Roberta Živca položili venec na rojstno hišo Josipa Križaja, kjer po zaslugi domačina, tudi pilota Silva Ukmarja od leta 1982 stoji spominska ploščaMiloš Stankovič