Lubadar požira smreke
Zaradi napada smrekovega lubadarja posekajo na območju postojnske enote Zavoda za gozdove od pet do osem kubičnih metrov smrek na leto. Po lanskem žledu so jih v pičlih dveh letih posekali že 770.000. Bo sploh ostalo še kaj smrek? “Ne, smreka na našem območju ne bo kar izginila, se bo pa njen delež zelo zmanjšal,” nas je kljub opustošenju potolažil vodja postojnskih gozdarjev Anton Smrekar. Podobno so povedali tolminski gozdarji. “Bo pa smrek občutno manj v nižinah,” so še dodali.
POSTOJNA, TOLMIN > Smreke so v Sloveniji najpogostejša drevesna vrsta, saj pokrivajo skoraj tretjino gozdnih površin. Ker imajo mehak in za več namenov uporaben les in ker zrastejo do 60 metrov visoko, so tudi gospodarsko zelo pomembne. A lanski žledolom je najhuje prizadel prav smreke. “Od milijona kubičnih metrov dreves, ki jih je prizadel žled, je skoraj polovica smrek,” je povedal Anton Smrekar, vodja postojnske enote Zavoda za gozdove Slovenije. A še usodnejši kot žled so bili za smreke podlubniki, ki so se namnožili na poškodovanih smrekah.
Lubadarji desetkajo smreke
Zaradi njih v povprečnem letu postojnski gozdarji odredijo od pet do sedem tisoč kubičnih metrov sanitarne sečnje, lani pa so jo za kar 400.000 kubičnih metrov smrek in letos še za 370.000. Ob podatku, da je vseh smrek skupaj na tem območju za pet milijonov kubičnih metrov, so te številke strašljive. “Doslej smo imeli že nekaj večjih napadov lubadarja, nazadnje v letih 2004-2006, a vse to je bilo nič v primerjavi s tem, kar se nam dogaja letos,” opozarja Smrekar.
To se odraža tudi na terenu: “Letos se na našem območju žaga skoraj izključno smreke,” pravi Rok Kolar iz Planine, ki se ukvarja z žaganjem in spravilom lesa iz gozda.
Nekoliko manj alarmantno, a še vedno zelo kritično je stanje na severnem Primorskem. “Pri nas smo imeli pred žledom za 6,3 milijona kubičnih metrov smrekove lesne zaloge, do zdaj smo zaradi žleda in podlubnikov za posek evidentirali 350.000 kubičnih metrov smrek,” je povedal Zoran Zavrtanik iz tolminske enote Zavoda za gozdove, ki bdi nad temi gozdovi. Tudi tam so po žledu kar 99 odstotkov škode zaradi insektov utrpele prav smreke, ki ju napadata mali in veliki smrekov lubadar, dva od 90 vrst podlubnikov.
Nevarno lubje
Medtem ko lansko razmeroma hladno in deževno leto lubadarjem ni šlo na roko, pa so se letos izjemno namnožili in poleg običajnih dveh smreke napadali še v tretji, jesenski generaciji. Zdaj, ko so temperature padle pod deset stopinj Celzija, niso več dejavni, toda odrasle ličinke prezimijo tudi pri zelo nizkih temperaturah, zato bodo spomladi spet oživeli in napadli smreke. “Zato lastniki pozimi nikakor ne smejo mirovati in čakati, temveč naj s spravilom poškodovanega lesa pohitijo, dokler je lubje še na drevesu. Lubje, ki ostane v gozdu, pa morajo čim prej odstraniti - zmleti ali sežgati,” svetuje Andreja Kovačič z Gozdarskega inštituta Slovenije in dodaja, da podlubniki med vsemi insekti v gozdu povzročijo daleč največ gospodarske škode.
Sanacija po žledu poškodovanih gozdov, za katero bo denar prispevala tudi EU, se bo predvidoma začela marca prihodnje leto, trajala pa bo več let. Poleg obnove, ki bo večinoma tekla po naravni poti, deloma pa tudi s sajenjem sadik, bodo nujna obsežna negovalna dela.
Smreke se selijo v hribe
Toda kljub tem res alarmantnim številkam strokovnjaki obenem tudi mirijo, da smreke vendarle še ne bomo izgubili. “Ne, smreke nikakor ne gre kar odpisati. Je pomembna gospodarska vrsta in tudi na našem območju bo še ostala, vendar predvsem v višjih legah. Na nižjih nadmorskih višinah pa bodo prostor smreke zasedli listavci in jelka,” je odgovoril Smrekar.
Podobno meni tudi Zavrtanik: “V Avstriji so smreko do višine 800 do 900 metrov nad morjem za prihodnje že skoraj odpisali. Pri nas ne, zagotovo bo še desetletja uspevala tudi nižje; a na višinah med 400 in 500 metri je bo zagotovo čedalje manj.”
Na severnem Primorskem jo bo marsikje zamenjala bukev, ki bo, napoveduje Zavrtanik, naslednje stoletje nosilna drevesna vrsta.
Največ napadenih dreves je na ljubljanskem in postojnskem gozdnogospodarskem območju.
Pomembno vlogo pa dobiva tudi jelka, ki se zelo dobro obnaša tudi v nižjih legah - celo na goriškem Panovcu dobro uspeva že več kot 50 let. Poleg tega lahko prostor smreke zasedejo še hrasti in češnje. Slabše kaže jesenu, ki ga zadnje časa napada ožig.
Gozdarji bodo pri obnovi poškodovanih gozdov svetovali predvsem mešano gozdno sestavo, pravi Smrekar. Mešani gozdovi lažje prenašajo vremenske ekstreme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ob naravnih ujmah so gospodarske škode manjše, lažje pa zagotavljajo tudi okoljske, socialne in druge vloge gozda.
MARICA URŠIČ ZUPAN