Macesnove skodle naznanjajo novo življenje

PLANINA > Ravbarjev stolp bo do konca poletja dobil novo streho, s čimer bo ta srednjeveška arhitekturna dediščina iz 14. stoletja, ki je zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, vsaj delno rešena pred nadaljnjim propadanjem.

Lesene skodle za streho po starem

Izvajalec streho v skladu s smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine prekriva s skodlami.

Anita Kranjc z Občine Postojna pravi, da so imeli nemalo težav pri iskanju izvajalca. “V Sloveniji je zelo malo obrtnikov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo - da skodle izdelu-jejo in pokrivajo strehe na ta način,” pove Kranjčeva. Ob tem poudari, da morajo biti skodle iz debla klane radialno, zato da voda s strehe lepo odteka.

Večina denarja iz projekta Hera

Občina je denar za obnovo pridobila iz projekta Hera - Trajnostno upravljanje turizma in dediščine Jadrana, ki je 85-odstotno sofinanciran iz čezmejnega programa IPA Adriatic. S sredstvi iz projekta je občina že postavila nov turistično informacijski center v mestu, obnovila pa bo tudi grobnico Jurca na postojnskem pokopališču.

Za prenovo strehe Ravbarjevega stolpa je bilo prvotno predvidenih 170.000 evrov, a bo glede na relativno dobro stanje nosilne strešne konstrukcije, v katero ni bilo treba posegati, stala nekoliko manj. Nazadnje je bil stolp, s katerim že vrsto let upravlja planinsko jamarsko društvo, nekaterih prenovitvenih del deležen v 70-ih letih prejšnjega stoletja.

Ravbarjev stolp je edini ohranjen del Malega gradu, srednjeveškega gradu na robu Planinskega polja, blizu vhoda v Planinsko jamo. Njegov nastanek sega v 14. stoletje. Tedanji graditelji so lego skrbno premislili in izbrali, saj je bil ob robu polja, na skalnatem polotoku in obdan z vodo težko osvojljiv. Lastniki gradu so bili sprva Goriški grofi, kasneje pa tudi Albenski gospodje, Celjani in Habsburžani. V 15. stoletju ga je v deželno-knežji fevd dobila rodbina Ravbarjev. Po njih stolp tudi nosi ime. Na prelomu 19. in 20. stoletja so ga knezi iz družine Windischgraetz zaščitili s streho, a mu zob časa ni prizanašal, zato je za njegovo ohranitev nujna temeljita prenova.

Kot kulturno prizorišče preslabo izkoriščen

Da se je občina vendarle lotila prenove stolpa, so zadovoljni tudi v Planini. Franci Petkovšek, član sveta Krajevne skupnosti Planina in dolgoletni predsednik planinske gledališke skupine Ščuka pravi, da bi bilo treba v kratkem poskrbeti vsaj še za primerno ureditev dostopa in okolice. S tem bi zagotovili večjo varnost obiskovalcev. To bi omogočilo, da bi Ravbarjev stolp postal prizorišče več kulturnih dogodkov. V preteklosti je gledališka skupina Ščuka tukaj že organizirala festival Ščukafest, zadnje desetletje pa v stolpu vokalna skupina Unica prireja Ravbarjev večer. ”Vsekakor pa bi bilo stolp mogoče še veliko bolje izkoristiti za različne dogodke, ne samo za Planino, temveč tudi širše,” je prepričan Petkovšek.

Zamisli, kako večnadstropnemu stolpu, ki ima zanimive stavbne elemente, dati vsebino, že imajo tudi na postojnski občini: ”Z nadaljnjo obnovo je predvidena postavitev zunanjih stopnic in ureditev notranje konstrukcije, ki bi omogočila postavitev pravljične interaktivne zbirke, kjer bi predstavili lokalne pravljice, legende, pripovedke iz zgodovine tega območja,” razlaga Kranjčeva. Novo namembnost bi dobilo tudi pritličje: “V pritličju pa bi uredili prostor za manjše kulturne prireditve, koncerte, razstave, predavanja. Prostor bi bil namenjen tudi razstavi o reki sedmerih imen,” še pove predstavnica občine.

Nadaljevanje celovite prenove, ki bi po oceni strokovnjakov skupno stala okrog 400.000 evrov, bo sicer odvisno od pridobitve evropskih sredstev.

VERONIKA R. ŽENKO