Malo zidano kraško vilo bodo prestavili
Izjemno dragoceno hiško, ki so jo še pred prvo svetovno vojno tam zgradili kraški kamnarji, bodo morali prestaviti. To bodo storili zaradi nevarnosti zasutja ob širitvi kamnoloma pri Vrhovljah. V skrbi za kulturno dediščino so tokrat združili moči podjetje Marmor, vaščani Repentabra in nov konzorcij za kraške suhozidne gradnje.
VRHOVLJE > “Naše podjetje je povsod, kjer imamo kamnolome, ki predstavljajo velik poseg v lokalno okolje, prav zato povezano tudi s krajani. Ker delamo z obdelanim kamnom, se zavedamo tudi pomena kulturne dediščine. Skupaj z domačini Repentabra tako iščemo rešitev, kako ohraniti hiško, ki ji grozi nevarnost zasutja z jalovino ob širitvi kamnoloma Doline pri Vrhovljah,” je povedal Andrej Kos, direktor podjetje za pridobivanje in obdelavo naravnega kamna Marmor iz Sežane.
V tem kamnolomu, ki leži tik ob meji z Italijo, od leta 1900 pridobivajo izjemno iskan apnenec tipa repen. Tu mimo poteka tudi pred leti vzpostavljena pohodna pot kamna in kamnarstva. “Naši kraji so od nekdaj živeli od kamna, zato smo hvaležni za pobudo Marmorja. Vanjo smo prejšnji teden, ko je imel pri nas predavanje, vključili tudi Borisa Čoka, strokovnjaka za kraške kamnite suhozidne hiške, ki o njih tudi pripravlja knjigo in je član konzorcija,” je Bojana Vidmar, predsednica Razvojnega združenje Repentabor, predstavila prve korake za reševanje hiške.
Izjemna mojstrska hiška
”Ob ogledu hiške sem ugotovil, da gre dejansko za kamnoseško hiško, grajeno na suho, z mojstrsko obdelanimi kamni iz starega kamnoloma. Hiška meri v notranjosti skoraj meter in pol, višina na sredini pa več kot dva metra,” je povedal Čok in dodal: “Že sam vhod da vedeti, da so hiško gradili mojstri kamnoseške obrti, saj preklado skupaj z nosilnim zidom držita še dve jerti (stebra), s tem da je bila ena vandalsko izruvana in puščena ob vhodu!”
Hiška je izjemen primer za tak tip gradnje, ki je sicer bolj značilna za pastirsko rabo na gmajnah. Notranjost je okrogle oblike, zunanji nosilni zid pa je kvadratast. Obok je vzorčno grajen s previsevanjem v kupolo iz skrbno izbranih škrl, prav zato je bila notranjost vedno suha. “Videl sem jih že mnogo, a je ta z videzom majhne suhe zidane vile biser med do sedaj že odkritimi hiškami na Krasu. Na vhodu ima vdelan celo prag. Sledi pa kažejo, da je imela nekoč celo vrata, kar bi dalo slutiti, da ni služila le za spravilo pijače in hrane ter zatočišče ob nevihtah in počitek ob pripeki delavcev v starem kamnolomu, temveč da so imeli v njej spravljeno tudi dragoceno kamnoseško orodje,” ji je Čok odkril del njene zgodovine.
Deset delavcev za prestavitev
Po njegovi oceni bo za prestavitev, ki naj bi se zgodila v enem mesecu, potrebnih deset ljudi, ki bodo delali tri dni. “Najprej bomo vse fotografirali in premerili. Ob razgrajevanju hiške bomo kamne sortirali po lastnostih in po tem, kako so bili vgrajeni ter jih nato označene prepeljali na drugo lokacijo, kjer jih bomo ponovno vgradili v obratnem zaporedju,” je dodal Čok. Nadomestna lokacija bo približno sto metrov vstran in bo tudi na ozemlju Marmorja. “Pomagali bomo s prevozi, poskrbljeno bo tudi za okrepčilo,” je Kos obljubil pomoč delavcem.
Pohvale pobudi so izrekli tudi varuhi kulturne dediščine. “Objekt ni evidentiran kot registrirana nepremična kulturna dediščina. Na celotnem Krasu sta sicer v register vpisani le dve hiški, v kratkem jih bo več in med njimi se utegne znajti tudi ta,” je povedala Eda Belingar iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
BOGDAN MACAROL
