Manj direktorjev, večji stroški?
Varstveno-delovnim centrom se obeta združevanje, s čimer naj bi znižali stroške in izboljšali kakovost izvajanja socialnovarstvenih storitev. Na ministrstvu za delo so sicer šele pripravili izhodišča za reorganizacijo, vendar naj bi se ta ne zgodila tako kmalu.
LJUBLJANA, POSTOJNA>Direktor postojnskega VDC Peter Plevnik je prepričan, da se z učinki reorganizacije za uporabnike in zaposlene ne bo nič spremenilo. VDC v Postojni naj bi se sicer skupaj s cerkniško enoto dnevnega varstva pripojil k centru Vrhnika-Idrija. Tolminski in ajdovsko-vipavski center pa naj bi se združila z novogoriškim VDC.
Bi res privarčevali dva milijona?
“Manj bo le direktorjev, svetov zavodov in njihovih članov,” je ocenil Plevnik, ki ga po novem čaka premestitev na delovno mesto strokovnega delavca.
Vendar je v Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije (SVDC) prav to vzbudilo pomisleke. Menijo, da je predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti deloma neustrezen, saj z ukinjanjem manjših centrov ni mogoče privarčevati načrtovanih dveh milijonov evrov na leto.
“Pri predlogu je ključno, da uporabnikom zagotovimo boljše pogoje,” pa so bili glede predloga racionalizacije redkobesedni na ministrstvu. Poudarili so še, da delovanje varstveno-delovnih centrov (VDC) ostaja na istih lokacijah kot doslej.
“V primeru prezaposlitve direktorjev na drugo delovno mesto se stroški dela celo povečajo. Plače strokovnih delavcev, kamor bi bili razporejeni, z vsemi dodatki pogosto presežejo plačo direktorja. Zato smo prepričani, da združevanje zavodov ne bo imelo pozitivnega učinka na varčevanje,” nam je v imenu delovne skupine SVDC pojasnila predsednica Mirjana Česen iz Kranja. In dodala, da bi se morebitni prihranki zaradi manjšega števila svetov zavoda izničili s povečanimi potnimi stroški, ki bi nastali zaradi oddaljenosti članov od glavnega sedeža.
VDC bi znali racionalno delati
Česnova je dodala, da povsem razumejo trenutno javno finančno situacijo, vendar podpirajo le razumne varčevalne ukrepe. Ti ne smejo vplivati na kakovost izvajanja socialnovarstvene storitve vodenja, institucionalnega varstva in zaposlitve za duševno in telesne prizadete odrasle osebe. Obstaja namreč tveganje poslabšanja kvalitete sodelovanja s svojci uporabnikov pri razvoju, željah in potrebah, integriranosti ter povezanosti z lokalnim družbenim okoljem. Pa še možnosti sodelovanja na javnih razpisih za financiranje projektov.
V skupnosti zato od ministrstva pričakujejo opustitev namere po združevanju VDC, v zameno pa so ponudili nekaj zamisli pri iskanju prihrankov. Do teh bi lahko prišli z odpravo sejnin za člane sveta, z znižanjem števila dni dopusta zaposlenim, z ukinitvijo vplačevanja premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in še kaj.
“Upamo, da bodo na ministrstvu prisluhnili našim strokovnim argumentom in se bomo lahko o predlogu racionalizacije mreže varstveno-delovnih centrov, ki še ni dokončen, še pogovarjali,” je za PN še povedala Česnova.
LORI FERKO