Med izpod Snežnika z zaščito?

ILIRSKA BISTRICA > Zorko Šabec, član upravnega odbora in bivši dolgoletni predsednik čebelarskega društva Antona Žnideršiča meni, da je geografska zaščita slovenskega medu v Evropski skupnosti prednost in obenem obveza, saj je za vsem tem veliko nadzora in preverjanja kakovosti, ki jo izvajajo Čebelarska zveza in različne ustanove. Merila za ocenjevanje takšnega medu so višja od običajnih.

Ne glede na to pa bistriški čebelarji uspešno prodajajo svoj pridelek tudi zato, kot meni Šabec, ker se potrošniki vse bolj vračajo k naravno pridelani hrani, kar med nesporno je.

Oznaka je že, zdaj še potrdilo

V bistriškem društvu ima večina članov manj kot dvajset panjev, približno petina članov več kot 70, slaba tretjina pa le nekaj panjev.

Eden najpomembnejših projektov čebelarskega društva Antona Žnideršiča je nedvomno zaščita geografskega porekla Medu izpod Snežnika, ki je z uveljavitvijo posebne nalepke že postal prepoznaven produkt bistriških čebelarjev. Nalepko že sedaj uporablja polovica bistriških čebelarjev in tako postaja prepoznavni znak domačega medu.

“Podobno kot so kraški čebelarji zaščitili kraški med, načrtujemo mi zaščito našega medu pod blagovno znamko Med izpod Snežnika. Oblikovno smo projekt končali, čaka pa nas postopek pridobitve dovoljenj in soglasij tako Čebelarske zveze Slovenije kot tudi državnih mlinov. To je naš domači produkt in če kdo kupi med z našo nalepko, pomeni to njegovo geografsko poreklo. Na ta način želimo uveljaviti naš med, ki je tudi glede na neokrnjeno naravo naših gozdov zagotovo kakovosten,” pravi Šabec.

Čaka jih tudi sprejem pravilnika in uveljavitev učinkovite kontrole kakovosti, sicer je zaščiteno geografsko poreklo medu le zunanji videz.

Lanska sezona je bila posebna

Pri uvajanju zaščite jim bo lažje tudi zato, ker veliko vlagajo v izobraževanje.

“V lanskem letu smo namenili posebno pozornost izobraževanju naših članov z namenom, da bi se jih čim več udeležilo ocenjevanja vzorcev medu. Na predavanjih smo čebelarje poučevali, kako se je treba pripraviti na tekmovanje. Pri tem se namreč vedno pojavi problem nekakšne negotovosti, saj bi bil vsak čebelar rad najboljši; in če ni, ni prav,” je v pogovoru dejal Zorko Šabec.

Tokratnega ocenjevanja se je udeležilo 28 čebelarjev, kar je v primerjavi s preteklimi leti napredek, še bolj pa se je povečalo število poslanih vzorcev. Tričlanski komisiji, ki je ocenjevala med v čebelarskem domu, so namreč čebelarji prinesli več kot 60 vzorcev kostanjevega, cvetnega, gozdnega, akacijevega, lipovega in hojevega medu.

Komisija ocenjevalcev s certifikati je podelila 26 zlatih in 21 srebrnih diplom ter nekaj pisnih priznanj. Kot je dejal Šabec, so njihovi člani uspešni tudi na regijskih, državnih in mednarodnih ocenjevanjih.

“Lanska sezona je bila za čebelarje specifična, saj je medilo vse počez in povprek in se je pojavljalo na posameznih vrstah čebelje paše tudi veliko drugih primesi. Sezona je bila drugačna tudi zaradi številnih zajedalcev, kljub temu pa za čebelarje dokaj uspešna, saj so bili medi zelo kakovostni. Precej čebelarjev je poslalo na ocenjevanje več vrst medu, kar je posledica predhodnih priprav in izobraževanja naših članov,” je še povedl Šabec.

TOMO ŠAJN