Medvedom, volkom, risom in divjadi ne bo več treba plezati

RAVBARKOMANDA > “Tak objekt bo zelo pozitivno vplival na vso divjad, predvsem na zavarovane vrste, pa tudi promet po avtocesti bo varnejši. Še vedno se bo lahko našel kak medved, ki bo skušal preplezati ograjo in prečkati avtocesto, vendar ko bo divjad enkrat osvojila ta prehod, ga bo zagotovo uporabljala,” je o ekoduktu – viaduktu za divjad – na primorski avtocesti povedal Peter Krma iz Zavoda za gozdove.

Zagotavljanje nemotenega prehajanja prometnic za divjad je opredeljena tudi v strategiji in nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030, zato je Dars že leta 2019 naročil izdelavo študije za koridor za velike zveri in drugo divjad čez avtocesto med Vrhniko in Postojno. Glede na ugotovljene poti divjadi so kot mikrolokacijo izbrali odsek med Uncem in Ravbarkomando, natančneje okolico avtoceste pri ohišju stacionarnega radarja nekaj kilometrov od Ravbarkomande proti Uncu.

Pametneje kot pri ograjah

Za razliko od postavitve protihrupnih ograj pri Vrhniki, kjer so po mnenju mnogih avtocesto nespametno stisnili in onemogočili gradnjo tretjega pasu, so načrtovalci tokrat predvideli širitev avtoceste. “Zasnova ekodukta omogoča širitev avtoceste v šestpasovnico,” so zapisali v idejnem osnutku.

Potreben prehod

“Glede povezljivosti živali v naravi gre za lokacijo državnega pomena,” pojasnjuje Krma. “Divjad tam prehaja iz južnega dinarskega proti alpskemu svetu, ta koridor je eden najbolj znanih na Notranjskem. To območje povezuje dva strnjena kompleksa gozdov, javorniško-snežniški na jugu in Nanos, Hrušico in naprej na severu.” Lokacija je idealna še iz dveh razlogov; ker je dovolj umaknjena od naseljenih območij in ker bodo na njej z enim viaduktom premostili tri prometnice: železniško progo, regionalno cesto in avtocesto.

Divjad odganjajo tudi z elektriko

Da je prehajanje divjadi na tem delu primorske avtoceste velika in nevarna težava, dokazuje tudi dobrih 20 kilometrov žic električnega pastirja, ki so jih delavci velenjskega podjetja Erico postavili ob zunanjem robu varovalnih ograj med Logatcem in Ravbarkomando. Ob naših avtocestah divjad odganjajo tudi z zvočnimi odvračali. Preden so jih namestili, so vozniki na slovenskih avtocestah letno povozili tudi 1235 živali (leta 2014), potem pa le nekaj.

“Kar je tudi logično,” nadaljuje Krma. “Če bi uredili le prečkanje avtoceste, bi še vedno ostalo nevarno prečkanje železnice in regionalne ceste.” To je bilo tudi glavno priporočilo oziroma pogoj strokovnjakov Zavoda za gozdove, ko so jih iz ministrstva po nekaj letih polemike o potrebnosti takega prehoda prosili za smernice za izdelavo idejne rešitve.

Peter Krma, Zavod za gozdove

“Lahko si predstavljate, kaj pomeni trk v 200-kilogramskega medveda s hitrostjo 130 na uro. Kot če bi prileteli v betonski zid.”

Trk v medveda - trk v betonski zid

Kakšno oviro predstavlja divjadi predvsem avtocesta, so strokovnjaki lahko razbrali iz podatkov telemetričnih ovratnic, s katerimi so opremljeni nekateri medvedje, volkovi in risi. “Divjad je velikokrat prišla do ograje, hodila ob njej in iskala prehod. Nekaterim je uspelo, tudi po podvozih ali nadvozih. V minulih letih smo imeli na tem območju kar nekaj naletov na divjad, najpogosteje plezajo čez ograjo medvedje. Lahko si predstavljate, kaj pomeni trk v 200-kilogramskega medveda s hitrostjo 130 na uro. Kot če bi prileteli v betonski zid,” nevarnost opisuje Krma.

Ekodukt bo torej v prvi vrsti namenjen trem zavarovanim zverem (medvedu, volku in risu), čezenj bo lahko hodila vsa divjad, glede na navade divjadi pa ga bodo uporabljali še jelenjad, nekoliko manj divji prašiči in najmanj srnjad. To bo prvi tak ekodukt na naši najstarejši avtocesti med Vrhniko in Razdrtim. Čez in pod naše avtoceste imamo sicer na stotine nad- in podhodov, ki jih uporablja tudi divjad, pravih ekoduktov pa imamo le pet.

Še nekaj let po starem

Ekodukt bo dolg 110 in širok najmanj 120 metrov, na njegovih robovih pa naj bi postavili protihrupne in protislepilne ograje, zasadili pa naj bi tudi grmovje in drevesa, da divjad ponoči ne bi motile luči z avtoceste. “Ekodukt ne bi bil dostopen za vozila, ampak izključno živalim. Projekt seveda pozdravljamo in se ga veselimo. Na odseku med Postojno in Vrhniko bi bil potreben še eden okrog Loma, že vnaprej pa opozarjamo načrtovalce nove avtoceste proti Ilirski Bistrici, da bo potreben tudi tam,” je sklenil Krma.

Po 15. oktobru bodo analizirali vse pripombe in predloge, po potrebi popravili idejni projekt in nato sprožili dolgotrajni postopek o izvedbi državnega prostorskega načrta. Medvedje, jeleni, srnjaki in druge divje živali po ekoduktu teko zagotovo ne bodo prečkali avtoceste še naslednjih nekaj let.