Milijon evrov za ureditev Lipice

Srednja Primorska
, posodobljeno:

V Kobilarni Lipica bodo še letos lahko obnovili del svojih hlevov, slikoviti Tržaški drevored, poti in zgodovinsko jedro Hof, saj so uspešno kandidirali na evropskem razpisu. Včeraj jim je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izdalo odločbo o dodelitvi milijon evrov za ta projekt. Na razpis se je Kobilarna prijavila leta 2010.

V sklopu obnov bodo v kobilarni  v Lipici obnovili tudi notranjost tako imenovanega jubilejnega hleva, ki so ga zgradili leta 1899, ob 50. obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa, in je v precej klavrnem stanju
V sklopu obnov bodo v kobilarni v Lipici obnovili tudi notranjost tako imenovanega jubilejnega hleva, ki so ga zgradili leta 1899, ob 50. obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa, in je v precej klavrnem stanjuMarica Uršič Zupan

LIPICA >“Zadovoljni smo, da je bilo prejšnje vodstvo Kobilarne Lipica uspešno pri prijavi na evropski razpis, s tem denarjem bomo lahko izpeljali prvo fazo večjega projekta ureditve območja Kobilarne,” je včeraj povedal v. d. direktorja Kobilarne Boštjan Bizjak. Vrednost projekta, s katerim bodo zaokrožili turistično ponudbo Kobilarne, je milijon evrov, od tega bo 850.000 evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, ostalo pa bodo zagotovili iz državnega proračuna.

V obseg obnovitvenih del, ki jih morajo končati do konca tega leta, je obnova hlevov “na borjači” in obnova notranjosti tako imenovanih jubilejnega hleva in novega hleva.

“V hlevu 'na borjači', na desno od vhoda, so kobile z žrebeti, delno so ga obnovili v zadnjih letih. Jubilejni hlev, na levi po vhodu v kobilarno, je bil delno obnovljen; tam so zdaj boksi, kjer so konji za terensko jahanje; drugi del pa ni bil obnovljen, tam so le stojišča za konje - zdaj so tam nastanjeni konji za terensko jahanje in kobile. V tem delu bi uredili bokse, kar pomeni, da bi bilo v hlevu prostora za manj konj, a bi ti imeli boljše pogoje,” pojasnjuje Tina Čič iz službe za stike z javnostmi v Kobilarni. In dodaja, da pa stoji tako imenovani novi hlev za jubilejnim, blizu jahalnice. Zgradili so ga v 70. letih prejšnjega stoletja in je zato že zelo zastarel ter nujno potreben prenove. V njem so žrebci v treningu, tudi večina tistih, ki nastopajo na predstavah, kar je prikladno, ker je hlev blizu jahalnice.

Projekt obsega še ureditev Hofa (zunanjih površin v središču zgodovinskega jedra kobilarne) in Tržaškega drevoreda, ki sta zgodovinsko jedro kobilarne in povezujeta turistični in vzrejni del kompleksa.

Poleg osrednjega, grajenega dela ima Lipica v turističnem smislu še velik neizkoriščen potencial - poti, drevorede in druge elemente izjemne kulturne krajine, ki so trenutno obiskovalcem slabo, če ne povsem nedostopni. Najbolj izpostavljen je Tržaški drevored, nekdanja glavna vstopna os v Lipico, dolžine približno 1,1 kilometra. Skupaj z obnovo zgodovinskega jedra kobilarne, kamor se Tržaški drevored izteka, je predvidena ureditev drevoreda tako, da bo vključen v turistično ponudbo Lipice kot urejena sprehajalna, učna, jahalna in kočijaška pot. Ob posebnih dogodkih jo bodo zato odprli kot protokolarni dostop oziroma slavnostni vhod v kobilarno.

Investicija je neposredno povezana z izvajanjem turističnih programov kobilarne, od vodenih ogledov, ogleda novega muzeja, do predstav lipiške jahalne šole. “Urejene površine bodo prvi korak oblikovanja in izboljšanja turistične ponudbe kobilarne, hkrati pa bodo obnovljeni hlevi primerni za kakovostnejše bivanje živali,” poudarja Suzana Zagorc z gospodarskega ministrstva.

“Trudili se bomo, da bomo večino administrativnega in organizacijskega dela pri obnovi opravili sami, saj imamo v naši ustanovi dovolj za to usposobljenega kadra. Tako bomo kar se da racionalno porabili ta denar,” še dodaja Bizjak.

Kobilarna Lipica se je prijavila tudi na razpis za drugo fazo projekta - obnovo hotela Klub, ki bi z novo vsebino dobil status šolskega hotela. Vzporedno bi obnovili tudi bližnjo lipiško graščino. Za to investicijo bi porabili devet milijonov evrov, vendar projekt ni bil potrjen, ker njegova finančna konstrukcija ni bila zaprta. Ob tem bi morala Kobilarna namreč zagotoviti dva milijona evrov, kar pa v danih razmerah ni mogoče, so še sporočili z ministrstva.

LEA KALC FURLANIČ

Tržaški drevored, ki je bil  nekoč glavna vstopna os v kobilarno, sega  do mejnega prehoda Lipica. Po obnovi ga nameravajo še naprej uporabljati za ježo in vožnje s kočijami ter ob protokolarnih priložnostih.
Tržaški drevored, ki je bil nekoč glavna vstopna os v kobilarno, sega do mejnega prehoda Lipica. Po obnovi ga nameravajo še naprej uporabljati za ježo in vožnje s kočijami ter ob protokolarnih priložnostih. Marica Uršič Zupan