Milijon za ukrotitev vode
Bistriška občina bo objekte na poplavnih območjih ob reki Reki zavarovala z gradnjo nasipov in zidov. To naj bi jo stalo približno milijon evrov, ki jih namerava v proračunu zagotoviti prihodnje leto. Občina pa ob tem upa, da bo del sredstev za te ukrepe primaknila država.
ILIRSKA BISTRICA > Ker sta okoljsko ministrstvo in okoljska agencija ugotovila, da namerava bistriška občina pri pripravi občinsko-prostorskega načrta (OPN) vanj vključiti nekatera zemljišča na poplavnem območju reke Reke in ker je občina želela natančno ugotoviti, kje so njena poplavna območja, je naročila izdelavo hidrološko hidravlične presoje vodotokov Reka in Molja ter nekaterih večjih pritokov na območju cele občine.
Zadnje večje težave na območju reke Reke je imela občina v začetku lanskega leta, ko je pretok Reke na Trnovem dosegel vrednost stoletnih voda.
Na dva dela
Rezultati študije pa so obenem pokazali, da Reka in Molja poplavljata vzdolž celotnega obravnavnega odseka (na območju Reke na odseku od Mršnika do naselja Zabiče ter Molje od sotočja z Reko do sotočja z vodotokom Kukurjevec), poplave pa ogrožajo tudi nekatere stanovanjske objekte in infrastrukturo. Tako bi bilo v primeru stoletnih voda poplavljenih več objektov v Trpčanah, Ilirski Bistrici, Rečici, Topolcu, Zgornji in Spodnji Bitnji ter več individualnih objektov vzdolž Reke. Na poplavnem območju Molje pa skoraj ni obstoječih objektov ali pa so ti umaknjeni na višje ležeče predele.
Bistriški župan Emil Rojc je povedal, da so občino pri načrtovanju protipoplavnih ukrepov razdelili na dva dela. “Del, ki zajema Knežak, Bač, Koritnice, kjer so bile lani hude poplave, smo z intervencijskimi ukrepi in z dokončanjem prekopa na Čički cesti pred nekaj tedni zaključili, tako da so te vasi s prekopi dobro zaščitene,” je navedel župan.
Nasipi na šestih kritičnih točkah
Drugi poplavno problematični del pa je bilo območje ob reki Reki. Občina je sprva razmišljala o izvedbi suhih zadrževalnikov, a se je zaradi predrage naložbe vanje in zaradi enako učinkovitih rešitev, ki jih predlaga študija, odločila za slednje.
Milijonska naložba
“Če bi se odločili za postavitev enega suhega vzdrževalnika v Vrbici, bi moral biti ta ogromen, z volumnom 3,8 milijona kubičnih metrov, pregrada v najnižji točki pa bi morala biti visoka deset metrov. A z njim kljub temu ne bi dosegli absolutne poplavne varnosti. Tudi z dvema takšnima zadrževalnikoma dodatnega učinka v primerjavi z enim ne bi bilo,” je navedla Tijana Mićić iz Vodnogospodarskega biroja Maribor, ki je študijo tudi pripravil. Zaradi tega in tudi zato, ker je umeščanje zadrževalnikov v prostor dolgotrajen in investicijsko obsežen proces, so za občino oblikovali načrt za protipoplavne ukrepe, ki zajema gradnjo nasipov in zidov na šestih kritičnih točkah v občini.
Bistriška občina in KS Knežak sta v protipoplavne ukrepe v Knežaku, na Baču in Koritnicah vložila že več kot 180.000 evrov. Izdelan je bil prekop Ponikve pri Knežaku, očistili so vtok v požiralnik Ponikve, izdelali prekopa ob cesti Knežak-Koritnice v spodnjem in zgornjem delu, uredili pot pod vasjo Koritnice, izdelali prepusta na cesti Knežak-Koritnice ter pri čistilni napravi na Baču, ob tem pa opravili tudi nujna dela na Knežaškem potoku ter v žlebovih pri vasi Koritnice.
Tako bi 350 metrov dolg in največ poldrugi meter visok zid postavili na robu Trpčan, nadzidali ali pa na novo sezidali zid ob reki Bistrici pri trgovini Bess, v Gornji Bitnji uredili 600 metrov dolga nasip in zid, v Dolnji Bitnji pa sedanji nasip obnovili in nadvišali. Nekoliko zahtevnejši poseg bi bil v vasi Rečica, kjer naj bi uredili kombinacijo nasipa in zidu, na lokalni cesti do naselja pa ob morebitnih poplavah naredili protipoplavne ograje. Na Topolcu bi uredili dva protipoplavna ukrepa, in sicer nasip in nadvišanje zidu, ki že sedaj stoji kot brežina vodotoka, je razložila Tijana Mićić. “Za posamezne poplavno ogrožene objekte pa bi prišle v poštev individualne rešitve s protipoplavnimi paneli in ograjami, ki se jih lahko montira na vhodna vrata ali kletna okna in s tem prepreči vdor vode,” je dejala Mićićeva.
Rojc je pojasnil, da ocena za izvedo omenjenih del znaša približno 800.000 evrov, z mostovi, ki bi jih bilo treba ob tem urediti, pa nekaj več kot milijon evrov. V ta znesek pa niso všteta vzdrževanja, ki jih je treba izvajati na hudourniških potokih.
Denar naj bi občina zagotovila v proračunu prihodnje leto. “Za sofinanciranje pa bomo zaprosili tudi državo,” je poudaril župan.
TINA M. VALENČIČ
