Minister tudi v agrarnih skupnostih vidi ključ do večje samooskrbe

HRPELJE > Dejan Židan, minister za okolje in kmetijstvo, je glede novega zakona optimističen in je prepričan, da je to prvi korak k povečanju samooskrbe. “Trenutne razmere so sramotne in odločili smo se, da jih ne bomo več tolerirali,” je v Hrpeljah povedal minister.

K temu naj bi prispevale tudi agrarne skupnosti, saj je v njihovi lasti trenutno nekaj manj kot 80.000 hektarjev zemljišč. Večinoma so to pašniki in gozdovi, ki pa so neenakomerno porazdeljeni po celotni Sloveniji.

Največ agrarnih skupnosti je v sežanski upravni enoti, kjer imajo skupaj kar 17 odstotkov ozemlja. Slovensko povprečje je pod štirimi odstotki, v skupaj nekaj več kot 600 agrarnih skupnostih pa je včlanjenih približno 20.000 članov.

Ne bo pravna oseba

Agrarne skupnosti se vse od leta 1994, ko je država začela vračati skupno premoženje, soočajo s težavami. Najbolj pereče so dedovanje, pridobivanje pravic in upravljanje z zemljišči.

Zdaj bo drugače. Še vedno ne bodo imele statusa pravnih oseb, bo pa lahko njihov predsednik opravljal posle v njihovem imenu, denimo, tudi zaprosil za gradbeno dovoljenje. “Agrarna skupnost se bo lahko preoblikovala v pravno osebo, recimo v d.o.o., vendar le s soglasjem vseh članov,” je povedal Andrej Hafner, vodja skupine za izdelavo zakona. Agrarne skupnosti še naprej ne bodo smele opravljati pridobitnih dejavnosti, pridobljen denar pa bodo morale še naprej vlagati v razvoj. Zakon sicer predlaga zgornjo omejitev sredstev, ki bi si jih člani lahko izplačevali.

Dedič bo lahko le eden

Težave so tudi z dedovanjem. V zemljiško knjigo so kot lastniki nemalokrat vpisani ljudje, ki ne živijo v Sloveniji in jih skupna lastnina ne zanima, in celo ljudje, za katerimi se je izgubila vsaka sled.

Nov zakon določa, da je lahko dedič le eden. Prednost bodo imeli tisti dediči, ki izkažejo interes za sodelovanje, opravljajo kmetijsko dejavnost in živijo v vasi oziroma v bližini.

Kot je povedal Hafner, so vse te ukrepe v zakone vpisovali, da bi preprečili razdrobitev ozemlja. Če bo kdo od članov želel prodati svoj delež, ga bo lahko kupil nekdo, ki je že v agrarni skupnosti ali je njen pridruženi član.

Nov rok za registracijo

V polovici agrarnih skupnosti je, tako poudarjajo tudi zakonodajalci, kot nenaravni član prisotna tudi občina. Kar nekaj hudih besed je bilo izrečenih na račun oblastnikov in vtikanja v delovanje samih skupnosti. Rudi Šimac iz Breginja, starosta agrarnih skupnosti, je poudaril, da se občina ne bi smela vtikati: “Za ureditev problematike ni bil potreben nov zakon, ampak le bolj preprosto tolmačenje. Agrarna skupnost mora sama reševati svoje probleme.”

So se pa agrarne skupnosti in zakonodajalci na eni točki razšli, in sicer pri vprašanju ponovnega odprtja roka za uveljavljanje lastninske pravice.

Za mnoge agrarne skupnosti, ki so zamudile sicer večkrat podaljšan rok, je tako konec zgodbe, kljub temu da je lastninska pravica, tako pravniki, ena najbolj zaščitenih pravic v Sloveniji.

“Želja je legitimna, vendar je pravni okvir tak kot je in pri tem nič ne moremo,” so odgovorili z ministrstva. Je pa eden od udeležencev, ki zahteva ponovno registracijo agrarnih skupnosti, na to preprosto dejal: “Gre le za kaprice. Če je v državi lastninska pravica tako visoko cenjena in če vemo, da se je država lastništvo tolikokrat spreminjala, ne vidim razloga, zakaj se ne bi mogle agrarne skupnosti na novo registrirati.”

PETRA MEZINEC