Ministrstvo za zdravje je po letih prošenj prisluhnilo Brkincem
Po tem, ko je že kazalo, da bo treba prihodnje leto dežurni center v Hrpeljah zapreti, je zdaj te bojazni konec. Dežurni center bo ostal. Še naprej bo nudil nujno medicinsko pomoč okoliškim prebivalcem ter voznikom na avtocesti in na cesti proti Reki.
HRPELJE > Za preobrat je poskrbelo ministrstvo za zdravje, ki je preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje zagotovilo 170.000 evrov za delovanje dežurnega centra. To je sicer le polovica od 350.000 evrov, kolikor jih center vsako leto potrebuje za redno delo. “Vseeno je dovolj za obstanek centra,” je zadovoljna direktorica Zdravstvenega doma Sežana (ZD) Ljubislava Škibin, ki se je novice razveselila pred nekaj dnevi.
“To je edina pozitivna novica v zadnjem času,” je vest komentiral župan občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič - Midre, župan Divače Drago Božac pa je ocenil: “To pomeni, da je minister Marušič spoznal nujo teh štirih občin.”
Financiranje dežurnega centra v Hrpeljah ni bilo namreč nikdar povsem urejeno. “Ves čas sta ga sofinancirali občini Hrpelje - Kozina in Divača. Če ga ne bi, bi imeli le dežurni center v Sežani, kar pa je za ves Kras in Brkine premalo,” je pojasnila Škibinova.
Štiri ure brez ekipe?
Ozemlje štirih kraško-brkinskih občin je preveč obsežno, da bi ga lahko pokrival le en dežurni center. 24.000 prebivalcev je razseljenih v 200 naseljih, od Sežane do najbolj oddaljenih krajev v občini Hrpelje - Kozina je 45 minut vožnje, poleg tega je kraško - brkinsko območje precej oddaljeno od bolnišnic, predvsem z vidika hitrega posredovanja, ki rešuje življenja.
“Do Šempetra je cestna povezava zelo slaba. Izola je po avtocesti hitreje dostopna, a tudi do tam je 40 kilometrov. Kar je hujših primerov, gre vse v Ljubljano, in to je 80 kilometrov v eno smer,” razlaga Škibinova.
“Zaradi oddaljenosti od bolnišnic rabimo za vsako intervencijo dosti več časa kot drugi. Če gre reševalna ekipa ven, je ni nazaj tudi po dve, tri ali štiri ure in v tem času bi bil ves teren v bistvu brez reševalne ekipe, če ne bi bilo še tega centra. Podobna območja, kakršni sta v Sloveniji še Tolmin in Idrija, imajo priznano več, kot smo imeli mi,” opozarja.
Zmanjkalo je 200.000 evrov
Zato sta občini Hrpelje-Kozina in Divača ves čas dodatno sofinancirali delovanje dežurnega centra v Hrpeljah. Delo centra stane 350.000 evrov letno, k temu sta skupaj prispevali 80.000 evrov, nekaj več kot 80.000 evrov je od leta 2008 dalje prispeval ZD, iz sredstev za plačilo dodatne ekipe reševalcev. To mu je leta 2008 namreč priznala država, v okviru “okrepljene” B urgentne enote.
Vseeno je za redno delo centra vsako leto zmanjkalo skoraj 200.000 evrov. Tudi to luknjo so vedno nekako zapolnili: dodatnih 50.000 evrov sta prispevali občini, dodatnih 80.000 evrov zdravstveni dom, vendar je na koncu ostajala 70.000 evrov “globoka” luknja.
ZD je na to opozarjal ministrstvo, a brez uspeha. Po letu 2008 je postajala finančna situacija čedalje težja. Postalo je očitno, da bo v blagajni ZD kmalu zmanjkalo prihrankov, v najboljšem primeru bi zadoščali še za prihodnje leto, je ugotavljala Škibinova, zato je bilo treba najti rešitev: zagotoviti denar ali skrčiti delovanje centra.
Mimo se vali vsa Slovenija
Zato so poleti združile moči vse štiri kraško - brkinske občine. Župani občin Komen, Divača in Hrpelje - Kozina ter uslužbenka sežanske občinske uprave so se sestali z ministrom za zdravje Dorijanom Marušičem in mu predstavili situacijo.
“Šli smo, da mu dokažemo, da ta center ni samo lokalnega pomena, pomemben je tudi za avtocesto, kjer je poleti katastrofa, saj se dobesedno cela Slovenija in Evropa valita mimo,” pravi Škibinova.
Pojasnili so mu tudi, da ekipa dežurnega centra Hrpelje velikokrat posreduje tudi na reški cesti, ki je močno obremenjena s tovornim prometom, poleti pa tudi s turizmom.
Kot kaže, jim je minister prisluhnil in pomagal zagotoviti denar v času, ko je večanje izdatkov za urgentno mrežo po državi izjemno redko.
TINA ČIČ
