MKNŽ neprekinjeno deluje že 45 let
Šestdeseta leta so zagnala razvoj mladinskih kultur in subkultur, s tem pa tudi mladinskih klubov, ki so vzniknili po Sloveniji. Šest na glasbo naslonjenih klubov je vrata odprlo leta 1966, ko so na predvečer dneva mladosti v bistriškem Sokolskem domu slovesno odprli mladinski klub, imenovan po partizanski junakinji Nadi Žagar.
ILIRSKA BISTRICA> Obletnico bodo obeležili v soboto s koncerti in knjigo o zgodovini MKNŽ. Čeprav so mladinski klubi v 60. letih nastajali po vseh večjih slovenskih krajih, so mnogi kmalu zatem tudi zamrli. Bistriški Mladinski klub Nade Žagar, ki je bolj znan po svoji kratici MKNŽ, pa se je ohranil vse do danes.
MKNŽ v diplomski nalogi
“Kje v bistriški občini je še mogoče najti mladinsko organizacijo ali društvo, ki deluje neprekinjeno 45 let? Obdržal se je čez vse režime in deluje še danes, čeprav popolnoma neprofitno,” meni Tjaša Poklar, ki se je 45. obletnici kluba poklonila na svojevrsten način. O klubu in glasbenem delovanju od leta 1966 do danes je kot študentka oddelka za muzikologijo ljubljanske filozofske fakultete spisala diplomsko nalogo z naslovom MKNŽ - v ritmu od leta 1966, ki jo bo ob jubileju predstavila tudi v knjižni obliki.
“Mladinski klub Nade Žagar so v Sokolskem domu odprli na predvečer 25. maja, tedanjega dneva mladosti, saj so prav na dan mladosti odkrili kip Nade Žagar, ki še danes stoji ob vhodu po njej imenovanega parka,” je povedala Tjaša Poklar. Proslava ob odprtju je bila v Sokolskem domu, kjer je klub dobil svoje prostore v kleti, v nadstropju, nad dvorano, pa so domovale druge organizacije, od Zveze borcev, SZDL in Zveze mladine Slovenije do Rdečega križa in mestne knjižnice.
45. obletnico MKNŽ bodo člani kluba bogato obeležili to soboto. Ob 20. uri se bo začel glasbeni del, ko bodo nastopile skupine Tavžntroža, Incurabili in Demolition group, še prej, ob 18. uri, pa bo v Sokolskem domu Tjaša Poklar predstavila svojo knjigo z naslovom MKNŽ - V ritmu od leta 1966. Na ogled bo tudi razstava fotografij in video posnetkov.
Od plesov ...
Pri urejanju kluba, katerega predsednik je bil tedaj Anton Prosen (sedaj upokojeni profesor arhitekture in urbanizma), so največ postorili tedanja vojska in lokalni mladinci, je pojasnila Tjaša Poklar. V PN smo tedaj celo zapisali, da so mladinci opravili za približno 600 ur prostovoljnega dela. Pri zagonu MKNŽ pa so pomagala tudi lokalna podjetja.
“V začetku so se v klubu odvijali plesi, nastopali so Kameleoni in podobne zasedbe, ki so bile tedaj popularne, saj se je popularna glasba tedaj prvič pojavila”, pravi Poklarjeva. V 70. letih so v klubu nastopale beatovske in rokovske zasedbe, čutiti pa je bilo tudi že premik k alternativnim skupinam (Tomaž Pengov, Begnagrad). Punk je v 80. letih našel pot do kluba razmeroma pozno.
TINA M. VALENČIČ
Podrobneje o tem pišemo v sredini tiskani izdaji Primorskih novic.
