“Mladi morajo priti od drugod, ne pa, da so naši zaplankani”
Visokošolsko središče Sežana (Viviss) je bilo ustanovljeno z željo, da bi študentom omogočili študij doma. Ker število vpisanih iz kraškega okolja upada, bi bilo dobro pretehtati, koliko je smiselno imeti tako ustanovo, je na zadnji seji sežanskega občinskega sveta dejala svetnica Špela Rožman (Pretresi).
SEŽANA >“Občina Sežana ima približno 13.000 prebivalcev in je 80 kilometrov oddaljena od Ljubljane, še manj od Kopra in Gorice. Vivisss je zelo velik proračunski porabnik,” je Špela Rožman utemeljila svoja razmišljanja. Župan Davorin Terčon je ocenil, da so njeni "pomisleki na mestu" in napovedal razpravo o tem na eni od prihodnjih sej.
“Udarniški laboratorij”: Pod okriljem Vivissa deluje tudi Laboratorij za geomagnetizem in aeronomijo. Njegov dolgoročni cilj je povezati astronomijo Sonca z vedami o ionosferi in magnetosferi Zemlje, pa tudi z uporabnimi znanji, kot so navigacija, geologija, telekomunikacije, meteorologija, energetika in medicina. “Z velikimi mukami, ogromno udarniškega dela in malo denarja je prišel do tega, da je njegov observatorij na Sinjem vrhu v funkciji," pove Danijel Božič. V pol leta naj bi prejel licenco, ki mu bo omogočila delo v svetovni mreži tovrstnih laboratorijev Intermagnet in nastop na svetovnem trgu. Ves čas ima tudi podporo države, a le verbalno. “Kljub prizadevanjem in vztrajanju še nismo prišli do tega, da bi tisto, kar je javna služba, kar država potrebuje, bilo financirano,” pravi Božič.
“Mladi naj pridejo od drugod”
Direktor Vivissa Danijel Božič meni, da bi morali razmišljati drugače: “To, da mora biti mlad človek doma, je napačno izhodišče. To velja za vrtce in šole, za srednje in visoke šole pa ne. Bistveno je, da pridejo sem mladi od drugod in tu ostanejo, ne pa, da bi bili naši zaplankani in bi študirali samo to, kar je tu.”
Tudi na vprašanje, ali je vložek v Viviss res večji od izkupička, odgovarja, da je to stvar presoje: “Nobena tovarna ne posluje z dobičkom že prva leta.”
Tudi v študij oblikovanja materialov in fotografije je bilo treba veliko vložiti. Letos ga obiskuje četrta generacija študentov, v oba letnika je vpisanih 134 študentov, precej jih je diplomiralo. “To pomeni, da šola v glavnem že stoji na svojih nogah, ne pa tudi, da smo kar koli dolgoročno rešili. Brez tega, da razvijamo visoko šolo oziroma akademijo uporabnih umetnosti, na daljši rok nima perspektive,” je odločen Božič.
Najprej delavnice, nato akademija
Pred tem je treba postaviti sistem delavnic oziroma Center domače in umetne obrti, ki bo namenjen ne le šoli, ampak tudi obrtnikom, projektantom, dizajnu, Restavratorskemu centru RS, Zavodu za varstvo kulturne dediščine, razstavnim in prodajnim namenom.
“Trenutno imamo odlično pokrito fotografijo - z opremo in vsem ostalim - obdelavo materialov pa ne, ker gostujemo v prostorih Marmorja Sežana in je stvar njihove dobre volje in vljudnosti, da nas tam prenašajo. Da bi se šola normalno razvijala, mora imeti lastno produkcijo, projektiranje in prakso. To ne pomeni, da ne bodo hodili okoli in po drugih podjetjih. Bodo! Toda šola mora ustvarjati izdelke, ki bodo tržno zanimivi in s tem sama sebi pomagati pri razvoju,” je prepričan Božič.
Zato se Viviss že tretjič prijavlja na mednarodni razpis, da bi si uredil osnovne pogoje - dve delavnici za obdelavo kamna, kovin in polimerov ter prodajno-razstavni prostor.
Računalništvo z injekcijo, turizem usiha
“Na drugem razpisu smo bili neuspešni, ker je v prijavni dokumentaciji manjkala fotokopija osebne izkaznice župana občine Zgonik,” pove o skupni čezmejni kandidaturi. V tretje so nosilci sami. Sodelujejo z ustanovami iz Italije in kamnoseško šolo z Brača ter računajo na uspeh.
Perspektiva študija računalništva in informatike je povsem drugačna. V prvi letnik je (po začasnih podatkih) vpisanih 41 študentov, v vse tri 67, od vpisa prve generacije leta 2005 je diplomiralo le 11 študentov. Ta program teče, ker Občina Sežana krije razliko med ceno izvajanja v Ljubljani in Sežani (vsako leto okrog 100.000 evrov), saj država te razlike ne priznava. “Ker sistemske rešitve ne bo, lahko v prihodnjih letih pride do tega, da bo začel ta program ugašati,” meni Božič.
Občina Sežana ne razmišlja o ukinitvi Vivissa, temveč le o racionalizaciji, so za PN povedali v kabinetu župana Davorina Terčona. “Smiselno je podpirati lastne programe in ohraniti izvajanje dveh perspektivnih višješolskih programov ter jih skušati nadgraditi z Visoko šolo oziroma Akademijo za oblikovanje materialov in fotografijo. Pri tem pa bo morala občina zagotoviti zagonska sredstva za izvajanje programa v prvem letu delovanja,” pravijo. Predsednik sveta Vivissa mag. Božo Marinac o načrtih za visoko šolo ali akademijo uporabnih umetnosti pravi: “Občina Sežana bo to podpirala, strokovno in tudi sicer, v neka huda finančna vlaganja pa v tej finančni situaciji ne bomo šli.”
Tudi programu poslovni sistemu v turizmu se pozna hiter upad števila mladih ob rasti novih šol. Zato Turistica ukinja študij v Sežani. “Toda nas to ne moti, ker moramo zagotoviti prostore za visoko šolo oziroma akademijo uporabnih umetnosti,” pove Božič.
Zamudili so pet let
Ob tem doda, da je bil Viviss zasnovan kot valilnica novih programov, vendar pet ali šest let prepozno, ko je število prostih mest že preseglo število študentov. Zdaj je težko razmišljati o novih programih: “V tem času je ponudba prevelika. Danes je v visokem izobraževanju 7000 do 8000 mest več kot kandidatov.”
Zato je razvojna perspektiva visoka šola oziroma akademija uporabnih umetnosti, če bo občina za prvo leto delovanja zagotovila 120.000 evrov, meni. Država namreč podeli šolam koncesije šele drugo ali tretje leto izvajanja programa.
To bo izziv za novega direktorja Vivissa. Božiču mandat poteče prvega novembra, po tem se bo poklicno posvetil županovanju v Občini Komen. Razpis za novega direktorja je že objavljen. “Bom pa še pomagal, udarniško ali kakorkoli," zagotavlja.
TINA ČIČ
