Moteče nemške kosti
Komaj postavljeno tablo za vojno grobišče pri Obrovu je pred dnevi nekdo izruval in zalučal v gozd. Druga tabla ob breznu še stoji. Domačine pa skrbi varnost obiskovalcev brezna.
OBROV>“Tablo so postavili, zdaj pa hodijo tja ljudje, ki prej še vedeli niso za brezno. Samo vprašanje časa je, kdaj bo na spolzkem mahu nekomu zdrsnilo in bo zgrmel v globino,” nas je pred dnevi opozoril domačin, ki je ob cesti od Obrova proti Golcu opazil kovinsko tablo s tremi križi in napisom Republika Slovenija.
Ko smo se pred dnevi odpravili pogledat označeno grobišče, table ob cesti ni bilo več. Še vedno pa je stala tabla ob samem breznu, ki je od ceste oddaljeno le kakšnih 50 korakov. Domačin Nikola Djak, ki se je ravno pripeljal mimo, je sklepal, da so tablo ukradli zbiratelji kovin. Pri pregledu okolice pa smo tablo našli le nekaj deset metrov stran, odvrženo na skalah.
V breznu do 200 trupel
Očitno je tabla nekoga zmotila, zato jo je izruval iz zemlje in odvrgel v gozd. Djak je iz vozila vzel kladivo, tablo prinesel iz gozda in jo ob cesti zabil na prejšnje mesto. “Ne razumem, zakaj bi koga motila ta tabla,” se je spraševal.
Služba za vojna grobišča pri ministrstvu za delo s takimi tablami označuje prikrita vojna grobišča. Na dnu približno sto metrov globokega brezna, ki mu domačini pravijo Kasirova jama, naj bi ležali ostanki od 150 do 200 nemških vojakov, ki so jih v prvih dneh maja 1945 partizanske enote postrelile pod Obrovom. Likvidacije nemških vojakov se domačini še spominjajo, saj so morali njihova trupla z vozovi prepeljati do Kasirove jame.
V državni evidenci je jama označena kot grobišče številka 42. Kasirova jama (ime je dobila po nekem dacarju - kasirju, ki so ga že davno pred prvo svetovno vojno vrgli v jamo) je eno od 583 grobišč v Sloveniji in eno od 131 grobišč na Primorskem.
Domačine skrbi varnost
Na službo za vojna grobišča, ki deluje v okviru ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, smo včeraj naslovili vprašanja, kako ravnajo v primerih, ko jim domačini odstranjujejo table, in kako nameravajo zavarovati nevaren dostop do brezna Kasirove jame, da se obiskovalci ne bi ponesrečili. Do oddaje časopisa v tisk nam na vprašanja še niso odgovorili.
Zgodovinar dr. Mitja Ferenc, ki je pred leti sodeloval pri evidentiranju in urejanju seznama prikritih vojnih grobišč na Slovenskem, je za PN povedal, da so celovito uredili le devet grobišč na Kočevskem. Tam so ob brezna poleg označbe postavili tudi informativno tablo, varnostno ograjo, križ, koš za smeti in kažipot s satelitsko navigacijo, do brezna pa uredili pešpoti. “Potem pa je delo zastalo. To, da so brezno označili pred kratkim, me močno preseneča,” je dodal in poudaril, da pri projektu ne sodeluje več že vsaj leto in pol.
DANIJEL CEK
