Mulj je iz pristanišča, ne iz Semedele
Mulj, ki ga številni tovornjaki vsak dan dovažajo na deponijo Železni most, ni mogel nastati pri izkopu pilotov za semedelski nadvoz. Tako nam je po objavi prispevka v sredini številki PN sporočilo kar nekaj bralcev, ki spremljajo razmere na gradbiščih.
KOZINA, KOPER > Za semedelski nadvoz je bilo treba zgraditi le tri ali štiri pare novih stebrov, kar pomeni največ 550 kubičnih metrov mulja. Na Železni most pa skoraj vsak dan vozi približno deset tovornjakov. Če vsak opravi osem voženj, je to že 1200 kubičnih metrov mulja dnevno, so izračunali.
Posredovali so nam tudi fotografije strojev, ki natovarjajo mulj na čelu kontejnerskega terminala Luke Koper. Sledijo jim fotografije tovornjakov, ki mulj odvažajo na bližnjo deponijo družbe Finali v Srminu, po obrazcu R5 na predelavo.
Tam ga - tako naši viri - pustijo ležati dan ali dva, preden ga odpeljejo na Kozino, po obrazcu R10. Tega ni težko preveriti, so dodali, zadošča že vožnja za nekaj tovornjaki od Srmina do Kozine.
Zaradi odlaganje mulja na Železnem mostu je okoljska inšpekcija uvedla inšpekcijski postopek, vendar ta še ni zaključen. “Postopek je v fazi ugotavljanja dejstev, zato vam v tem trenutku drugih informacij ne moremo podati,” sporočajo z inšpektorata.
Če bi bil mulj onesnažen, bi stala njegova odvoz in odlaganje osem do deset evrov na kubični meter, saj v Sloveniji ni tehnologije, ki bi to omogočala. V tem primeru bi dnevni zaslužek z muljem znašal nekaj manj kot 10.000 evrov, razmišljajo očividci, kot kaže pa tudi nekateri poslanci.
Janez Ribič sprašuje ministra
Poslanec Janez Ribič (SLS) je v četrtek naslovil poslansko vprašanje o tem na ministra za promet dr. Patricka Vlačiča in ministra za okolje dr. Roka Žarnića ter opozoril, da naj bi na Železni most vozili material, nastal pri gradnji semedelske promenade, in mulj iz Luke Koper, ki da ga pred tem shranjujejo v Serminu.
“Ponovno ne gre za apnenčast ali flišni material, pač pa gre za mulj, ki je zelo slan, raziskave pa so pokazale, da so največje vsebnosti srebra v severnem delu Jadranskega morja, kjer leži tudi celotna naša obala,” meni Ribič.
Zadevo ocenjuje kot “izjemno sporno odvažanje materiala” na deponijo, ki niti ni bila predvidena za dovoz tovrstnega materiala in leži na občutljivih kraških tleh, v neposredni bližini doline Glinščice. Torej, “izjemno nevarnost za podtalnico in posredno nevarnost za zdravje prebivalcev na širšem območju Kozine in Kopra”, ob tem da Agencija RS za okolje za Železni most ni izdala okoljskega dovoljenja za to.
Emil Grižon: “Nič nimam s tem”
Dars je s tem najmanj trikrat krši pravni red, ugotavlja Ribič in ob kršitvah omenja družbo Finali Trading, katere lastnik je Emil Grižon, in je bila leta 2009 Dnevnikova primorsko-notranjska gazela.
Ta na vprašanje, kako komentira poslansko vprašanje in fotografije, odgovarja: “Jaz nimam nič s tem.”
A kot se vidi, mulj v pristanišču natovarjajo prav na Finalijeve tovornjake, s taistih tovornjakov ga na Železnem mostu odlagajo, Luka Koper pa ima z družbo Finali pogodbo o odvozu mulja.
TINA ČIČ