Na Bistriškem vsako leto 50 kmetij manj
Nezadovoljstvo z ukrepi države in občinskih organizacij na področju kmetijstva ter lastna nepovezanost je bistriške kmete prisilila k oblikovanju civilne iniciative za razvoj kmetijstva v občini. Te dejavnosti je zaradi vsakoletne izgube obdelovalnih površin, divjadi in zmanjševanja subvencij vse manj.
ILIRSKA BISTRICA> Kmetje v bistriški občini, kjer je bilo kmetijstvo nekdaj dobro razvito, opažajo vse večji izpad obdelovalnih površin. Na leto se s travo zarase približno 200 hektarjev obdelovalnih površin, tako da gozd in zaraščena področja zajemajo že skoraj tri četrtine površine občine.
Vsako leto manj žita in kmetij
“Še leta 1991 smo imeli 1047 hektarjev polj z žitom, v letu 2009 le 184 hektarjev, danes jih je še komaj okrog 30,” je sliko kmetijstva orisal šembijski kmet Rudi Dimic.
Manjša pa se tudi število kmetij na Bistriškem. Leta 2009 jih je bilo, denimo, 670 in od tega slaba polovica (300) samooskrbnih, je pojasnil Dimic. “Vendar ta delež pada, saj se vsako leto zaradi starosti, pomanjkanja zanimanja mladih za delo na kmetiji ali drugih razlogov izgubi vsaj 50 kmetij,” je pojasnil Dimic.
TINA M. VALENČIČ
Več o tem preberite v četrtkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
