Na Krasu bi lahko pridelali več krompirja
Te dni na Krasu željno pričakujejo dež. Ne samo zato, da bo namočil trte in zelenjavo, temveč tudi zato, da bodo lahko izkopali letošnji krompir. Nekateri so to že opravili, drugi pa čakajo, da bo dež zmehčal zemljo in ohladil krompir v njej.
KRAS > Tradicionalno so temu opravilu pripadali zadnji tedni pred poukom, zgodnejše sorte pa dozorijo prej. S tem uidejo poletni suši, zato bi na Krasu lahko pridelali še več krompirja, ugotavljajo strokovnjaki.
V Sloveniji krompir še vedno velja za osnovno živilo, saj ga povprečni Slovenec letno porabi več kot 60 kilogramov. Večino, skoraj tri četrtine, ga pridelamo sami, ob tem pa strokovnjaki ugotavljajo, da bi ga na območju južne Primorske, zlasti na Krasu, lahko pridelali še več.
“Kras je primeren zlasti za množičnejšo pridelavo zgodnjih sort krompirja, saj ga kasneje suša in temperature zraka nad 30 stopinj Celzija zaustavijo v rasti,” je povedala Anka Poženel, specialistka za poljedelstvo v okviru Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Zavod Nova Gorica.
Svojevrstni način ozaveščanja o rezervah glede samooskrbe s krompirjem, kakor tudi njegove mnogotere uporabe, so ubrale tudi članice Društva kmetic sežanske regije (DKSR). Te so se v sprevodu praznika terana in pršuta pred dnevi predstavile z vozom Jmamo krompir, na razstavi v osnovni šoli pa z aktualnimi sortami krompirja ter s tradicionalnimi in sodobnimi jedmi iz krompirja.
“Zmotno je mnenje, da krompir redi, vsebuje namreč le povprečno 22 odstotkov suhe snovi in od te je 75 odstotkov škroba, kar pomeni, da je energijska vrednost kuhanega krompirja le tretjina enake količine kruha. To, kar redi, so dodatki, kot so maslo, mleko, mast ali olje,” je poudarila Milena Štolfa, vodja Kmetijsko svetovalne službe Sežana v okviru KGZ ter predsednica DKSR.
“Krompir je rešil marsikatero težavo s pomanjkanjem hrane v narodovi zgodovini in zlasti zaradi njegove visoke biološke vrednosti je zelo pomemben še danes. Ima namreč večje količine pomembnih vitaminov in mineralov – 100 gramov krompirja zadostil skoraj polovici dnevne potrebe po vitaminu C. Ima tudi veliko vitaminov skupine B, poleg tega pa še esencialne aminokisline ter kalcij, železo, fosfor in kalij,” je še naglasila kmetijska strokovnjakinja.
Med več kot 3000 poznanih sort krompirja v svetu je v Sloveniji sedaj v sortnem izboru predlaganih 80 sort, izmed katerih jih je bilo 24 na ogled na razstavi. “Izbira prave sorte je zelo pomembna za uspeh pridelave in uporabe. Medtem ko so določene sorte omejeno uporabne le za kuhanje, pečenje ali solate, so druge večnamenske. Uporabniki se pri izbiri sorte odločajo tudi glede na to, kdaj sorta rodi, kakšno ima meso, kožico in koliko plitva očesa, kakšna je oblika gomoljev ter kakšno ima odpornost na sušo in hladne pomladi,” je raznoliko uporabnost krompirja poudaril Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
Obiskovalci so se na razstavi v Dutovljah zadržali tudi ob predstavljenih jedeh, saj so se marsikomu pocedile sline ob pogledu na jedi s krompirjem, kot so: okisan krompir in fižol, kuhani in ocvrti njoki, pita, golaž, musaka, pica, štruklji, bela polenta, krompirjev kruh, krompir v zevnci ter pražen krompir ali po kraško krompir v kozici.
Tisti, ki so zamudili svojevrstno predstavitev krompirja, pa imajo možnost ponovnega druženja s krompirjem že jutri, ko bo v Velikem Ubeljskem že 35. Krompirjeva noč z zelo bogato izbiro krompirjevih jedi.
BOGDAN MACAROL
