Na Postojnskem premalo delovnih mest za visoko izobražene

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Zaradi bližine velikim slovenskim centrom, kot sta Ljubljana in Koper, je območje postojnske statistične regije postalo skoraj spalno območje. Tu so ljudje kupovali nepremičnine, delo pa poiskali drugje, kjer jim ponujajo boljše pogoje in plače, je bila ena od ugotovitev današnjega notranjsko-kraškega foruma v Postojni.

Postojnska regija ima velike razvojne priložnosti, ki pa jih ne zna izkoristiti.
Postojnska regija ima velike razvojne priložnosti, ki pa jih ne zna izkoristiti.

POSTOJNA> Eno izmed velikih priložnosti regije predstavlja turizem, vendar so ponudniki za enkrat še preveč nepovezani in ne znajo ponuditi skupnega turističnega produkta, je ugotovil eden od govorcev foruma Aleš Semej. Zato želi lokalne ponudnike spodbuditi k oblikovanju skupne turistične blagovne znamke in ponudbe, ki bi zadržala obiskovalce na tem območju več kot le dan ali dva.

Brezposelnost je narasla

Peter Frankl iz časnika Finance je v pogovoru z Igorjem Blažino in Marto Turk iz Gospodarske zbornice Slovenije poskušal najti prednosti in slabosti gospodarstva v regiji. Ugotovili so, da je bilo območje postojnske občine v preteklih letih zanimivo predvsem za investitorje v nepremičnine, saj so ga mnogi izbrali za svoj dom. Vendar se dnevno vozijo na delo drugam, saj jim regija ne ponuja primernih delovnih mest. Le-teh posebej primanjkuje za visoko izobražene delavce.

Brezposelnost v regiji je bila konec januarja kar za četrtino višja kot januarja 2010, vendar kljub temu nižja od povprečne stopnje brezposelnosti v državi. Brez dela je bilo konec januarja na tem območju 2508 ljudi.

Blažina je ob tem opozoril, da bi regija precej pridobila, če bi delodajalci svojim zaposlenim ukinili plačevanje prevoza na delo, saj bi marsikdo zato iskal delo v bližini kraja bivanja. Tako pa iščejo boljše priložnosti v drugih, večjih krajih in Slovenija je vse bolj centralizirana.

Po prihodkih v zlati sredini

V notranjsko-kraški regiji, ki je po prihodkih v lanskem letu pristala na šestem mestu med 12 slovenskimi regijami, so podjetja bolje preživela krizo kot drugje. Kljub vsemu pa so lansko leto zaključila s slabšimi poslovnimi rezultati kot leto 2009. Po mnenju Turkove je izvoz iz regije sicer stabilen, a se zaradi pasivnosti podjetnikov ne povečuje. Temu primerno je slabše tudi zaposlovanje novih delavcev, saj so delodajalci v zadnjih letih zelo previdni.

Problem je nepovezanost regije

Regija ima izjemno geografsko lego in je dobro povezana navzven, je še opozoril Blažina. Težave pa nastajajo znotraj regije, ki ni povezana. S sogovornico sta opozorila še na to, da imajo prebivalci te regije tako kot v ostalih delih Slovenije veliko idej in ambicioznosti, vendar bi za začetek pravega podjetništva potrebovali tudi pomoč države in pravo poslovno okolje.

STA