Na sledi volkulji Jasni
Pred dnevi so na Veliki Gori nad Ribnico odlovili približno štiri leta staro volkuljo Jasno. Prek telemetrije bodo spremljali njeno gibanje, raziskovali sorodstvene povezave z drugimi volkovi in prek genetskih podatkov ocenjevali številčnost populacije.
PRIMORSKA, RIBNICA > Člani projektne skupine Slowolf, ki bodo čez štiri mesece zaključili spremljanje populacije volkov, so tokrat v svojo past, v obliki posebne nožne zanke, ujeli volkuljo Jasno. Gre za vodilno samico goteniškega tropa z mladiči.
Nadeli so ji modro ovratnico GPS-GSM, ki jim bo eno leto oddajala podatke o njenem gibanju in aktivnostih, nato pa se bo sprožil avtomatski mehanizem in ovratnica bo samodejno odpadla.
Kot so povedali raziskovalci, so Jasno ob ulovu pregledali in odvzeli vzorce za genetske analize, s pomočjo katerih bodo lahko njeno prisotnost v okolju zaznavali tudi po končanem telemetričnem spremljanju. “Po zadnjih analizah je na območju Slovenije v letu 2012 živelo od 32 do 39 odraslih volkov, če pa prištejemo še volkove, ki prehajajo mejo s Hrvaško na območju Gorskega Kotarja, pa se številka nekoliko poveča, na približno 36 do 43 volkov,” so ocenili slowolfovci, ki so med tem, štiri leta trajajočim evropskim projektom, ujeli šest volkov, med njimi kar štiri na Primorskem.
A preživel je le en primorski volk. Po tem, ko je volka Brina pomotoma ustrelil lovec, Vojko in Tonka pa sta bila ustreljena nezakonito, je njihov sorodnik Slavc svoje zatočišče našel v Italiji. Tam si je našel družico Julijo, nedavno pa so na območju naravnega deželnega parka Lessinia z video pastjo posneli tudi njuna prva dva volčja mladiča. “Z novim tropom Slavca in Julije je na tem območju to, po več kot 150 letih prvi znan primer reprodukcije. Hkrati združitev Slavca in Julije pomeni tudi prvi dokumentiran genetski stik dinarsko-balkanske in apeninske populacije volka,” pravijo raziskovalci. LORI FERKO