Na slovenskih tleh spet zori več žit, hit sta pira in kamut

KRAS, BRKINI > “Z žitom je veliko dela. Najprej je treba zorati, počakati, da se zemlja uleže in šele nato sejati. To je treba pri nas narediti do 17. oktobra, ko goduje sveti Luka, kasneje je premrzlo,” pravi Rado Lukovec iz Rodika, največji pridelovalec žit za zrnje na območju štirih kraško-brkinskih občin. Letos ima z njimi posejanih slabih devet hektarjev. “Sejemo tri sorte pšenice: staro sorto partizanka, ki je najboljša za našo nadmorsko višino 550 metrov; pa mihelco, ki ji letos dobro kaže,” je povedal na pogovornem večeru Kosovelove knjižnice o mlinarstvu in žitih, ki ga je v okviru Festivala kraška gmajna konec junija v divaški knjižnici vodila Magdalena Svetina Terčon.

“Rodiško polje je zelo rodovitno. Včasih smo sejali tudi rž; rženo moko smo dodajali pšenični, ko smo pekli kruh doma za cel teden, da je ostal dlje mehek,” je povedal Lukovec. Iz svoje 40-letne prakse sejanja žit je dodal še eno zanimivost: “Rž smo sejali na travnik, da je bila slama čista, brez plevela. Ker se je takrat slamo rabilo za strehe, je morala biti brez plevela, sicer bi streha puščala.”