Na Volovji rebri se vetrnice ne bodo vrtele

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Desetletje trajajoča birokratska zgodba o okoljevarstvenem soglasju za vetrnice na Volovji rebri se je razpletla v korist Društva za opazovanje in proučevanje ptic. Zdi pa se, da investitorji niso obupali. Iz njihovih besed je slutiti, da imajo v žepu nove adute. “Takšne objekte je mogoče umestiti v prostor, če se na ravni države opravi analiza primerljivosti, ranljivosti in ustreznosti prostora,” pravijo na Elektro Primorski.

Volovja reber bo očitno ostala pticam in pohodnikom
Volovja reber bo očitno ostala pticam in pohodnikomHelena Race

ILIRSKA BISTRICA> Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je včeraj sporočilo, da je Agencija za okolje (ARSO) zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja in s tem postavitev 33 vetrnic na Volovji rebri v občini Ilirska Bistrica.

Društvo ocenjuje, da je novi in odločilni dokument izvrsten upravnopravni izdelek, ki na 40 straneh podrobno in sistematično obravnava vse argumente strank in strokovnih zavodov ter na koncu zaključi, da soglasja ni mogoče izdati, ker investitorju ni uspelo dokazati, da poseg ne bo imel prekomernih vplivov na beloglavega jastreba, planinskega orla, sršenarja, širokouhega netopirja, gozdnega jereba in evrazijskega risa.

“Odločba agencije za okolje je obsežna ter pravno in strokovno zelo dobro utemeljena, zato ji je tokrat za temeljito in kakovostno opravljeno delo res treba čestitati,” je dejal Tomaž Petrovič, odvetnik DOPPS.

Družba Elektro Primorska se sicer lahko na odločbo pritoži, zato bodo obsežno odločbo podrobneje preučili in se odločili o nadaljnjih postopkih. “Zaradi dolgotrajnih in nezaključenih postopkov v zvezi s postopki gradnje omenjenega objekta družba po večletni agoniji še vedno ni aktivneje pristopila h gradnji, kar posledično, pomeni škodo za sam projekt oziroma družbo,” je včeraj za PN povedala Tjaša Frelih, tiskovna predstavnica Elektro Primorske.

Menijo še, da lokacija Volovje rebri glede na vetrni potencial ostaja ena izmed najprimernejših za izkoriščanje energije vetra v Sloveniji, še posebej v luči uresničevanja ciljev slovenske energetske politike z obnovljivimi viri do leta 2020.

Izkušnje sosednjih držav namreč po besedah investitorjev kažejo na to, da je mogoče takšne objekte umestiti v prostor, če se na ravni države opravi koordinirana analiza primerljivosti, ranljivosti in ustreznosti prostora ob upoštevanju tudi drugih strateških razvojnih dokumentov. “Današnje tehnologije omogočajo primernejšo in kakovostnejšo izrabo vetrnega potenciala, kot je to bilo ob začetku priprav na izgradnjo vetrne elektrarne Volovja reber. Zato še vedno menimo, da je proizvodnja električne energije na trajnostni način v javnem interesu, kjer pa so, in bodo, potrebni določeni kompromisi,” je še dodala Frelihova. LORI FERKO