Na zlati poti z Goričkega v Sežano

SEŽANA > “Avtor je pripotoval z Goričkega v Sežano in se z razstavo poklanja tudi kraju samem. Sežana namreč leži ob poti, ki je bila pomembna vez med Dunajem in Trstom, imenovana tudi cesarska cesta. Čeprav so se razmere spremenile in z njimi načini potovanja ter postaja svet vse bolj dosegljiv in globalen, avtor pravi, da bi to povezavo še vedno lahko “merili” v zlatu. Na razstavi dokaže, da je štafelajno slikarstvo v tehniki olja ali akrila še vedno živo, da figuralika, kljub svoji eksploataciji, ki jo je doživljala skozi zgodovino, še vedno premore veliko neodkritega in posebej aktualnega, da ostaja likovno dražestna in vsebinsko odprta,“ je o poudarila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

Avtorjeve slike po njenih besedah delujejo kot sinhronizirana celota. Vanje vnaša dinamiko in izjemen virtualen naboj. Ob navedenem bi bilo Boštjana Plesničarja nepopolno in celo krivično opredeliti za klasičnega slikarja. Čeprav prizore črpa iz vsakdanjega življenja ter prisega na človeški lik, floro in favno, je njegova ikonografija izrazito intimna. Razkriva odnos do življenja, do družbenih in ekoloških vprašanj, vselej pa tudi do umetnosti. Njegova dela so kompleksna, pronicljiva, provokativna, kritična, sarkastična, tudi hudomušna. Vedno izvirna. “Za Plesničarjevo ustvarjanje niso značilni le vsebinska moč, sporočilnost, svežina in iskrivost, temveč tudi inventivnost in drznost znotraj klasičnega slikarskega poligona izraznih možnosti. Na oblikovno igrive in barvno živahne slikovne odre je avtor tokrat povabil tudi zlati element. Kot pravi sam, ga uporabi kot “grafični” gradnik in kot “vrhnjo prosojnico”, ki povzema točke slike. Večplastni likovni in vsebinski smisel daje tudi zlata barva, ki je znamenje razsvetljenosti, simbol spoznavanja, absolutne popolnosti in božanskega,“ še dodaja Stibilj Šajnova.