Nad Koritnicami bi vrteli mini vetrnice
V Sloveniji za zdaj (še) nimamo nobene vetrne elektrarne: gradnja v Dolenji vasi je ustavljena, prav tako stoji projekt na Volovji rebri, kjer naj bi sicer ponovili postopek presoje vplivov gradnje elektrarne na okolje. Medtem pa je na plano pokukal investitor, ki bi energetsko izkoristil veter v Koritnicah.
KORITNICE> Občinski svet Ilirske Bistrice je pred dnevi sprejel sklep, da družbi Aeroen iz Domžal v najem odda zemljišče nad vasjo Koritnice.
Občina je namreč polovična lastnica travnika v izmeri 51.777 kvadratnih metrov, poleg nje pa so lastniki še štirje zasebniki, ki bi si za oddajanje parcele razdelili mesečno najemnino v višini 90 evrov.
Lastne turbine
V zameno bi podjetji Aeroen in Aeroteh, lastnika obeh sta Marija Mali in Aleš Šalej, tam postavili vetrnice za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Kot pravijo investitorji, imajo razvito svojo lastno vetrno turbino, katere prednost sta inovativen profil krila turbine in lasten elektromotor, ki že pri nizki hitrosti vetra proizvaja obnovljivo električno energijo.
Proizvodnja električne energije z vetrnimi turbinami je po njihovih besedah v svetu že dobro poznana in močno razvita, še najbolj v skandinavskih državah. Z ratifikacijo Kjotskega protokola se je k povečanju obnovljivih virov energije zavezala tudi Slovenija, ki mora zahtevo izpolniti do leta 2020.
V Aerotehu ob tem dodajajo, da je investicija v vetrne elektrarne, zaradi dobre prevetrenosti, najbolj plodna na Primorskem, poleg tega pa je umestitev v ta prostor smiselna tudi iz ekonomskih, tehnoloških in okoljskih razlogov. “Investicija v vetrne elektrarne je zelo koristna za razvoj regije, ker bi omogočila nova delovna mesta, hitrejši razvoj turizma in gospodarsko izrabo nekaterih opuščenih zemljišč. Izvedene ankete kažejo tudi naklonjenost slovenske javnosti in še posebej lokalnih skupnosti za graditev vetrnih elektrarn, ker gre za čist in poceni vir energije,” še pojasnjujejo v podjetjih.
Za postavljanje vetrnic jih mika tudi Kras, vendar izven zaščitenih območjih Nature 2000, saj je gradnja na tem mestu mogoča le po strateški presoji javne koristi.
2,5 milijona za deset vetrnic
Pa vendar, če bi bile okoliščine Aeroenu naklonjene, bi vetrne elektrarne, v nekoliko manjši verziji, najprej zgradili nad Koritnicami. Kot nam je povedal Šalej, so kljub prvi zavrnitvi okoljskega poročila še vedno zelo zainteresirani za uresničitev projekta, zato bodo dokument v kratkem tudi ustrezno dopolnili.
Bistriška občina, ki je v fazi sprejemanja občinskega prostorske načrta, pa bi jim po zelo ugodnem scenariju gradbeno dovoljenje lahko izdala čez leto dni. Takrat bi v Koritnicah začeli s postavitvijo desetih vetrnic z višino stebra do 15 metrov in do moči 50 kW. Vrednost projekta je ocenjena na 2,5 milijonov evrov.
V Knežaku ne vedo nič
V Krajevni skupnosti Knežak s projektom vetrnih elektrarn nad vasjo Koritnice, na hribu, ki mu domačini pravijo Pešiče, niso seznanjeni, je povedal predsednik KS Matija Tomšič. Je pa bila tamkajšnja lokalna skupnost v času, ko je bila aktualna gradnja na Volovji rebri, proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov naklonjena. O tem, komu bodo oddajali travnik v izmeri 51.777 kvadratnih metrov, bolj malo vedo tudi preostali štirje lastniki, ki si zemljišče po polovici delijo z Občino Ilirska Bistrica, je povedal Stanko Tomšič, edini, ki smo ga včeraj uspeli dobiti. Zgolj na občino je namreč podjetje Aeroen naslovilo ponudbo za najem parcele, ki so jo izbrskali s pomočjo karte prevetrenosti, nekaj googlanja in terenskim ogledom.
LORI FERKO
