Nagrada lahko čaka, narodna zavest ne!
“Vse, kar je Marička upala, da bo ostalo, je šlo v nič. S spomini na steni ... ne vem, koliko metrov ima ta stena.” Tako se je tržaški pisatelj Boris Pahor odzval na novico, da gostilne Pri Marički, kjer je imel dve desetletji ustvarjalno zatočišče, ni več.
SEŽANA > Padla je aprila, da sta na njenem mestu zrasli zdravstvena postaja in lekarna v Dutovljah. Spomin na Pahorja naj bi občina Sežana sedaj ohranila z razstavo fotografskega in drugega gradiva, kar pa ni prepričalo Civilne iniciative Kras, ki je uglednega gosta v petek povabila v Sežano.
Pričakala ga je nabito polna dvorana občine in Boris Pahor jo je dolgo držal v napetosti, čeprav je imel pred tem govor v Trstu, dan pred tem v Ljubljani in dva dni pred tem v Mariboru, pri 96 letih!
Marička je bila kulturna ženska in stavba bi ohranila tudi spomin na njenega brata, ki je izginil v krematoriju taborišča, je dejal. Tudi sam je bil interniran v Bergen - Belsen, kjer je umrla Ana Frank. Iz njega se je vrnil s tuberkulozo, po zdravljenju v sanatoriju ga je mati narodnega heroja Pinka Tomažiča, Ema Tomažič, za dva tedna poslala k Marički, na okrevanje. TINA ČIČ
Kaj je Boris Pahor še povedal na srečanju o Marički in o časih, ko je tam ustvarjal, lahko preberete v torkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
