Najbolj jih moti hrup
“Tu ni bilo ljudi, ki bi tarnali, kako preživeti. Največ jih je opozorilo na težave s hrupom, tako zaradi avtoceste in železnice kot zaradi vetrnih elektrarn,” je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer strnila težave ljudi, ki so jo obiskali med današnjim uradovanjem v Divači.
DIVAČA > Za pogovor z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer se je prijavilo 16 občanov in ker si je za vsakega vzela pol ure časa, je lahko prisluhnila težavam osmih, druga polovica jih je zaupala namestniku varuhinje Ivanu Šelihu.
“Največ jih je opozorilo na težave s hrupom, in sicer v Dolnjih Ležečah, kjer imajo kombinacijo hrupa z avtoceste, ki se zaradi povečevanja prometa tudi povečuje, in z železnice. Krajani se sicer zavedajo, da živijo med cesto in železnico, ne morejo pa se sprijazniti s tem, da so protihrupne ograje postavili na Štajerskem, okoli Ljubljane in do Postojne, naprej pa ne,” je težave prebivalcev Dolnjih Ležeč povzela varuhinja. Varuhinja bo zato posredovala njihove predloge za omilitev hrupa Slovenskim železnicam in Darsu.
Koristna brezplačna pravna pomoč
“Zadovoljni smo, da ima divaška občina brezplačno pravno pomoč. V večini občin je ni, opažamo pa, da je zelo pomembna. Čeprav ne vlaga tožb, pa marsikomu pomaga, da ne zamudi roka za pritožbo,” je povedala varuhinja.
Vetrnice in okoljski problemi
“Drugi hrup, na katerega so me opozorili, pa navzven ni slišen, to je nizkofrekvenčni hrup in infrazvok, ki nastaja ob vrtenju vetrnih elektrarn. Našemu uradu je ta problem že poznan in se bomo ponovno pozanimali, ali je prav, da se vetrne elektrarne umeščajo v bližino hiš. Kot pravijo, naj bi bile od hiš oddaljene vsaj desetkratnik svoje višine. Moti jih predvsem delovanje ponoči, zato predlagajo, da bi jih izklapljali med 22. in 6. uro,” je povzela varuhinja in napovedala, da bo to problematiko načela tudi na septembrski mednarodni konferenci o okolju in umeščanju objektov v prostor.
Ob tem je dodala, da se je urad varuhinje dejavno vključil tudi v dogajanje po požaru v Kemisu in v drugih podobnih primerih. “Pri Kemisu smo ugotovili, da bi morala država resneje pristopiti k tej problematiki. Ljudje ugotavljajo, da se marsikaj, kar je zapisano v okoljevarstvenih dovoljenjih, ne izvaja, bodisi ker se spremeni lastništvo podjetja bodisi gre podjetje v stečaj,” je poudarila Nussdorferjeva in povedala, da urad opozarja tudi na pomanjkanje kadrov v pristojnih inšpekcijah, saj ponekod ni dovolj preventivno delovanje, ampak je potrebno tudi sankcioniranje. Tudi zato, da se podobne okoljske katastrofe ne bi več dogajale.
Bliže ljudem
Direktor divaške občinske uprave Iztok Felicjan, ki se je danes srečal z varuhinjo, njenim namestnikom in pomočnicama, je dejal, da je uradovanje državnih ustanov na terenu zelo dobrodošlo, saj se marsikateri občan težko odloči za pot v Ljubljano. Zato si v občini želijo, da bi se za take obiske odločile tudi druge državne ustanove. Toda zaradi kadrovske stiske se v občini bojijo nasprotnega - da bodo izgubili še krajevni urad Upravne enote Sežana, ki deluje enkrat na teden. Zato je prosil varuhinjo, naj apelira, da bi krajevni urad ostal. “Želimo si tudi lokalnega policista, zanj imamo urejeno pisarno, ki bi jo policiji oddali brezplačno, a ostaja prazna, verjetno zaradi kadrovske podhranjenosti policije,” je potarnal.
15 let po ločitvi še kar v sodnih mlinih
Okoljski problemi pa niso bili edini, na katere so včeraj opozorili divaški občani. “V osmih pogovorih smo naleteli na probleme z zelo različnih področij, od neurejenih lastniških razmerij, dedovanja in vračanja nacionaliziranega premoženja do nezadovoljstva z delom sodišča. Pri slednjem bomo posredovali, saj je od pritožbe glede ocene invalidnosti minilo že skoraj leto dni, pa še ni bila obravnavana,” je povedal namestnik varuhinje Ivan Šelih.
Občutno predolgi so po mnenju varuha tudi postopki, vezani na razvezo, ki se je začela že pred 15 leti, pa jim še zdaj ni videti konca.
Drugim je plačal,sebi ne
En občan se je oglasil tudi zaradi mobinga na delovnem mestu v državni upravi, druga občanka pa je opozorila na slab socialni položaj upokojencev in podvomila o socialni državi, če za 40 let delovne dobe prejema 380 evrov pokojnine.
Čeprav je varuhinja ob koncu pogovorov omenila, da je v divaški občini zaznati manj socialnih težav, tudi zato, ker je brezposelnost nižja od republiškega povprečja, pa brez teh tudi danes ni šlo: “Oglasil se je nekdanji podjetnik, ne sicer iz divaške občine, ki je zato, ker mu drugi niso plačali del, vzel hipoteko na svojo hišo, da je lahko plačal delavcem prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sebi pa jih ni plačal, zato zdaj nima pogojev za invalidsko upokojitev, čeprav je bolan, niti ni dovolj star za upokojitev. Shajati mora z 290 evri socialne pomoči,” je opozorila varuhinja.
Pri njenem namestniku pa se je oglasila oseba s povsem nasprotnim problemom: “Ima plačane dvojne prispevke, ker je po prenehanju delovnega razmerja iztožila plačilo prispevkov za nazaj, v času tožbe pa tudi sama plačevala prispevke kot samozaposlena oseba. Zdaj pa je problem vračilo,” je navedel Šelih.
MARICA URŠIČ ZUPAN
