Počastili častitljiv rojstni dan Andreja Jelačina

Srednja Primorska
, posodobljeno: 20. 10. 2026, 16:29

Andrej Jelačin, mnogim znan tudi pod vzdevkom Toni Karjola, je s svojo neizmerno življenjsko energijo, satiričnim peresom in ljubeznijo do primorske zemlje neizbrisno zaznamoval slovenski kulturni prostor.

Počastili častitljiv rojstni dan Andreja Jelačina

V četrtek, 22. oktobra, bo Andrej Jelačin dopolnil častitljivih 94 let.

Foto: Dean Jelačin

SENOŽEČE • Andreja Jelačina, primorskega humorista, režiserja, igralca, komediografa in publicista po rodu iz Senožeč so na njegov predrojstni dan - pravega s častitljivo številko 94 bo praznoval 22. oktobra - gostili na nedeljski prireditvi Kulturnega društva Pepca Čehovin Tatjana iz Senožeč. Pot je Andreja Jelačina iz rodnih Senožeč najprej vodila v veterinarske vode. Kot mlad tehnik je med letoma 1950 in 1952 delal kot pomočnik okrajnega veterinarja v Novi Gorici. Strast do gledališča in ustvarjanja pa je bila močnejša, zato je po študiju na AGRFT vstopil v svet odrskih desk in režije, ki ji je zvesto služil več desetletij. Kot zunanji sodelavec je že od konca šestdesetih let pisal tudi za naš časopis Primorske novice, kjer je kasneje pod svojim psevdonimom dolga leta pripravljal priljubljeno satirično rubriko. Pri naši časopisni hiši je leta 1996 izdal tudi svojo prvo samostojno knjigo humoresk z naslovom Vesele in debele iz “Karjole”.

V svoji bogati karieri je zasedal več vodilnih položajev: bil je ravnatelj Goriškega gledališča v Novi Gorici, direktor podjetja Globus film v Kopru, kjer je zgradil pet dvoran, vodil je Osrednjo knjižnico Koper ter deloval kot šef režije na Radiu Koper. Izbral si je žlahtno umetniško ime Toni Karjola, za katerega pravi: ”Od vsega tega, vseh funkcij, vseh filmov, je najbolj ostala v srcih ljudi Karjola.”

315 pikinikov z ženo

Največji uspeh je doživel s svojo kultno komedijo Piknik s tvojo ženo (1980), ki je zabeležila kar 315 ponovitev in gostovala v Avstriji ter Nemčiji. V njej je igral s svojo pokojno soprogo Marijo Paravan, s katero sta si delila neizmerno ljubezen do kulture. O tem srečnem zakonu in skupnem ustvarjanju je dejal: ”Naju je najbolj povezovala ta ljubezen do kulture in to je bila tista globoka vez, ki naju je tako močno družila, da sva se vedno razumela.”

Svojo človekoljubnost in predanost rojakom je dokazal tudi s tem, ko je slovenski prosveti in društvu Bazovica na Reki brezplačno odstopil vse avtorske pravice za to uspešnico, kjer so jo odigrali že več kot stokrat.

Pomemben del njegovega življenja je bil boj proti fašizmu, ki ga je občutil v italijanski šoli, ter ohranjanje spomina na primorski partizanski boj in organizacijo Tigr. Kot zaveden domoljub je napisal odmevni pesmi o Tigr in Danilu Zelenu, ki ju danes prebirajo na državnih proslavah. Iz čistega spoštovanja do njihovega trpljenja je poudaril: ”Spoznal sem veličino tega Tigr, to trpljenje, kako so se oni uprli, brez upanja in obetov. To se pravi, z orožjem v roki, in v tem je veličina Tigr. Poglejte, to je bila nadstrankarska, nadideološka ljubezen do svojega naroda.”

Preprosto spoštovanje

Čeprav je prejel številna priznanja, med njimi Kocjančičevo nagrado in nagrado Mestne občine Koper, je pa tudi častni občan občine Divača, zanj največje priznanje ostaja preprosto spoštovanje rojakov na ulici. Andrej Jelačin ostaja sinonim za kulturni idealizem, ki je z odrskih desk in radijskih valov desetletja plemenitil slovenski narod.

Kot uvodni citat v javnih nastopih Jelačin še vedno rad uporabi svojo prepoznavno satirično rimo, ki jo je ob tej priložnosti namenil tudi bralkam in bralcem Primorskih novic: “Gospodje, to, kar počnemo mi, niso čistke, to je le politična higiena, saj od onih prejšnjih ne sme ostati nobena sled. Za demokracijo se ni bati, saj smo vendar demokrati. Poglejte, kjer so bile prej opice in pavi, so zdaj prišli tisti pravi. In kjer so bili prej rdeči petelini, stare kure in kokošnjaki, zdaj kraljujejo naši strankarski lisjaki.”