Namesto slabih 14 evrov bo omrežnina na Divaškem znašala le 2,4 evra
Omrežnina v občini Divača bo, vendar ne tako visoka, kot je sprva kazalo. Za oskrbo s pitno vodo bo znašala 1,9 evra mesečno, za odvajanje odpadne vode 0,5 evra, medtem ko je za čiščenje odpadne vode sedaj še ne bo.
DIVAČA> Tako je v torek, na nadaljevanju 31. seje občinskega sveta glasovalo devet od 13 svetnikov. Župan Matija Potokar je v sprejem sicer predlagal znatno višje številke: 7,0586 evra za oskrbo s pitno vodo, 3,0001 evra za odvajanje odpadne vode in 3,9156 evra za čiščenje odpadne vode.
Skupaj torej nekaj manj kot 14 evrov. Ker je treba tem številkam dodati še ddv, bi mesečni znesek za standardni vodomer DN 13 presegel 15 evrov, odjemalci z večjimi vodomeri pa bi plačali še sorazmerno več.
Nujna, kljub recesiji
Župan je svoj predlog pospremil s pojasnilom, da sicer prihaja v neugodnem času recesije, ko se ljudje komaj preživljajo iz meseca v mesec. Toda država od občin zahteva uvedbo omrežnin. Še več, manj denarja kot se bo z omrežnino nateklo v proračun, manj ga bo občina lahko namenila za gradnjo in prenovo komunalne infrastrukture.
Brestoviški vodovod ima že 30 let, zato bo s časom potreben obnove. “Mi v to kislo jabolko moramo zagristi,” je dejal Potokar in opozoril: “Čim manjša bo višina omrežnine, tem več bomo morali zagotavljati iz proračuna.”
Kaj pa evropski denar?
Odbori za proračun, prostorsko planiranje in gospodarstvo se s predlagano višino niso strinjali, češ da bi to ljudi preveč udarilo po žepu.
Svetnika Dobrivoj Subič (AS) in Andrejka Cerkvenik (Nestrankarska lista 94) sta v njihovem imenu predlagala številke, ki so bile na koncu sprejete: 1,9 evra za oskrbo s pitno vodo, 0,5 evra za odvajanje odpadne vode in 0 za čiščenje odpadne vode.
Subiča je zanimalo tudi, kakšne so možnosti za prenovo primarnega vodovoda s kohezijsimi sredstvi.
Od župana je dobil odgovor, da lahko Kras in Obala sicer kandidirata za 40 milijonov evrov, vendar le, če sta pri tem enotna. Ker hoče Obala lasten vodni vir, so njuna stališča žal diametralno nasprotna. Poleg tega pa bo omrežnina napajala predvsem sekundarne vodovode.
Vodovod - kot človek pri 60 letih
Na vprašanje Cerkvenikove, kakšno je stanje Brestoviškega vodovoda, je direktor Kraškega vodovoda Boris Korošec pojasnil, da je kot človek pri 60 letih starosti. Sicer je področje vodooskrbe v občini sorazmerno dobro urejeno, razen v “zgornjem delu”.
Ker znaša omrežnina za oskrbo s pitno vodo v Sloveniji od dva do pet evrov, v Ljubljani pa okrog sedem evrov, je Subič vztrajal pri predlagani višini 1,9 evra, 0,5 evra in 0 evra. Župan Matija Potokar je bil najbolj kritičen do 0 evrov za čiščenje odpadne vode, kar je po njegovem nevzdržno.
Od začetka letošnjega leta občine vodovodov in kanalizacijskega omrežja ne smejo več oddati brezplačno v upravljanje izvajalcem gospodarskih javnih služb, v tem primeru Kraškemu vodovodu, ampak mu morajo zaračunati najemnino. Njena višina se računa glede na vrednost infrastrukture in dejansko pomeni amortizacijo. Kraški vodovod bo ta strošek, v skladu z zahtevo države, prenesel na odjemalce vode kot omrežnino. Na Krasu jo je februarja prva uvedla občina Komen, za pitno vodo je sprejela najvišji dovoljen znesek 7,0586 evra. Občini Sežana in Hrpelje-Kozina sta se mesec kasneje odločili za dva evra na mesec, z razlago, da več v tem času ni primerno. Sežana je tej številki dodala še en evro za odvajanje odpadne vode, vendar zanj še nima potrditve države in ga še ne pobira, je pojasnil direktor Kraškega vodovoda Boris Korošec.
Premalo odgovorni?
Občina namreč išče lokacijo za novo čistilno napravo v Divači, za prvo fazo gradnje bo potrebovala milijon evrov. Leto 2013 se bliža in evropskega denarja je čedalje manj, zato je potrebno odgovorno ravnanje svetnikov, je ocenil župan: “Premalo se zavedamo, pred kakšnimi problemi stojimo.”
Mirjam Frankovič Franetič (AS) je zato dala kompromisni predlog, to je 50 - odstotno znižanje županovega predloga. Andrej Škapin (SD) je predlagal ceno 2 evra, 1 evro, 0,5 evra, na koncu pa je obveljalo stališče treh odborov.
Ob sprejemu ga je Subič pospremil z razlago, da sam nima nič proti temu, da se številke vsako leto nekoliko dvignejo in - na primer – v petih letih pridejo na realno raven.
TINA ČIČ
