Namesto sortirnice bi lahko “pred hiše postavili tri kante”
Bistriški svetniki so na zadnji seji obravnavali projekt izgradnje sortirnice odpadkov, za katerega bi morali zagotoviti dodatni denar. Poleg 890.000 evrov bi morali za izvedbo druge faze, ki zajema nakup tehnologije, plačati še 740.000 evrov, kar pa se jim je zdi predrago.
ILIRSKA BISTRICA > Že lani je okoljski inšpektorat upravljavcu bistriškega odlagališča, ki leži blizu mejnega prehoda Jelšane, izdal odločbo o zaprtju, saj za obratovanje ni imel (več) uporabnega dovoljenja. Okoli 3800 ton mešanih nesortiranih odpadkov, ki jih Bistričani pridelajo na leto, so sicer nato še nekaj časa “na črno” odvažali na svoje staro odlagališče, nato pa so začeli odpadke odvažati v Tržič. To pa občino stane 600.000 evrov.
Vodja gospodarskih javnih služb Komunalno stanovanjskega podjetja (KSP) Sežana Vlasta Kukanja je za PN povedala, da je naložba v njihovo sortirnico v celoti stala 800.000 evrov, od tega so 30 odstotkov zagotovile občine Sežana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina. Pred izvedbo projekta je KSP vsem občinskim svetom predložil štiri različne rešitve glede odlaganja mešanih odpadkov z natančnimi izračuni o tem, koliko stroškov bi vsaka različica pomenila za gospodinjstva in podjetja. Ugotovili so, da je ekonomsko najbolj upravičena predelava odpadkov doma. Nedavno pa so podali še predlog za nadgradnjo zbirnega centra z velikimi pokritimi betonskimi boksi za skladiščenje ločeno zbranih frakcij odpadnih materialov oziroma papirja, stisnjenega v bale, lesa in stekla, ne pa za dopolnitev sortirnice, ko je navajal bistriški župan Emil Rojc, je še opozorila Kukanja. Po njenem mnenju bi bila sortirnica na Bistriškem ekonomična, če bi imeli na razpolago svoje odlagališče v Jelšanah. Z mehansko obdelavo se namreč iz ostanka odpadkov izloči lahko gorljivo frakcijo, papir in plastiko, ki ju iz Sežane odpeljejo v sežigalnico, težko gorljivo frakcijo pa odložijo na svojem odlagališču. To pomeni, da bi morali v Ilirski Bistrici kljub postavljeni sortirnici še vedno dodatno plačevati okoli sto evrov na tono za odvoz ločenih odpadkov na sežigalnico in ostanek odpadkov na drugo odlagališče. Ušli pa ne bi niti stroškom obratovanja sortirnice, ki po besedah Kukanje niso majhni. Odvoz mešanih odpadkov, ki se ga trenutno poslužujejo v bistriški občini, stane okoli 126 evrov na tono in poleg prevoza vključuje tudi obdelavo odpadkov.
1,6 milijona evrov
“Na osnovi stroškov odvoza smo razmeroma hitro sprejeli odločitev, da pristopimo k gradnji sortirnice odpadkov po zgledu sosednje občine,” je na zadnji seji povedal župan Emil Rojc.
Gradnja nove pritlične hale in ploščadi za začasno odlaganje je predvidena na območju obstoječega zbirno pretvornega centra za ločeno zbrane frakcije odpadkov v Globovniku. Hala bi imela osrednji prostor s stiskalnico za odpadke in linijo za ročno sortiranje, v ločenem prostoru bi stal mlin. Za izvedbo je občina že podpisala pogodbo z javnim podjetjem Komunala Ilirska Bistrica, pridobila gradbeno dovoljenje in pripravila finančni načrt. Pri slednjem si je pomagala s stroški, ki so jih imeli z gradnjo sortirnice v Sežani.
Najnižja ponudba v postopku oddaje javnega naročila za prvo gradbeno fazo je znašala 890.000 evrov, v proračunu pa je za ves projekt zagotovljen zgolj milijon evrov. Za drugo fazo, ki vključuje tehnologijo, bi tako morali dodati še okoli 740.000 evrov.
Ne bo dražja od sežanske
Sortirnica bi bila tako dvakrat dražja od sežanske, ki so jo postavili z 800.000 evri. Vendar bi imel po županovih besedah bistriški objekt 950 kvadratnih metrov uporabne površine, torej več kot sežanski s 600 kvadratnimi metri prostora. “Poleg tega so sosedje ugotovili, da to ni dovolj in pristopili k dodatni gradnji 450 kvadratnih metrov pokritih površin in bodo imeli skupaj 1050 kvadratnih metrov površin. Za to bodo porabili še približno 600.000 evrov, kar pomeni, da bo ves projekt pri njih znašal 1,4 milijona evrov,” je finančno vrednost sortirnice primerjal Rojc in predlagal občinskemu svetu, da kljub podražitvi pristopijo k izgradnji sortirnice.
Potuha nemarnosti
Podžupan Dušan Grbec je v razpravi poudaril, da sortirnice ne podpira. Komunali je po zgledu sosednjih občin predlagal, da za gospodinjstva uvede črne posode za mešane odpadke, rumene za plastično ovojnino in rjave za biološke odpadke. “S sortirnico samo stimuliramo nedelo naših prebivalcev. S sortiranjem pa bi, v to sem prepričan, zmanjšali mešane odpadke za 50 odstotkov,” je dejal Grbec.
Župan Rojc je odvrnil, da je po evropski direktivi dovoljeno na prebivalca pridelati 200 kilogramov mešanih odpadkov. Na Bistriškem za tem krepko zaostajajo, saj vsak občan v povprečju pridela kar 400 kilogramov mešanih odpadkov. “Ne moremo si dovoliti, da bomo to počeli še naprej in plačevali kazni. Ali bomo to uredili s sortirnico ali pa na nek drugi način. Ponuja se nam možnost tehtanja ob prevzemu odpadkov, kar bi pomenilo, da bi občani, ki bi želeli plačevati manj, odpadke ločevali in jih odlagali na ekološke otoke,” je opozoril Rojc.
Svetnica Danica Novak Jurač (Desus) je povedala, da s sortirnico za papir in plastiko ni imela težav, dokler ni presegla milijona evrov. “Sprašujem se, ali ne obstajajo nobene druge rešitve. Strinjam se, da bo sortiranje odpadkov v Globovniku potuha občanom. Morali bi jih naučiti, da to zavestno počnejo sami. In da se za stavbo s štirimi stenami odšteje milijon evrov, se mi zdi grozljivo. Samo primerjajte to s ceno nekega stanovanja,” je menila Juračeva. Predlagala je, da bi raje sodelovali s sežansko sortirnico, v kolikor tam niso zasedene vse zmogljivosti.
Zdravko Kirn (Skupaj naprej) pa je menil, da bo več kot 1,6-milijonski projekt za seboj potegnil tudi stroške obratovanja, kar bi lahko predstavljalo podražitev komunalnih storitev za gospodinjstva in podjetja.
Večina svetnikov se je zato strinjala, da se naložba v sortirnico zaustavi, dokler jim ne predložijo investicijske dokumentacije, v kateri bodo tudi obratovalni stroški za deset let in način njihovega plačila. “To je pomembno, ker bo na koncu potrebno govoriti tudi o tej ceni in kdo jo bo plačal. Najbolj smiselno je, da to naredimo še pred proračunom za leto 2014,” je poudaril Kirn.
LORI FERKO