“Naše današnje delo bodo uživale šele prihodnje generacije”
Ob sodelovanju Agrarne skupnosti Divača, Biotehniške fakulteta in Zavoda za gozdove Slovenije te dni v okolici Divače študenti gozdarstva sadijo listavce v dosedanji borov gozd. Dolgoročna raziskava bo osnova za povečanje izkoriščenosti doslej malo donosnih gozdov na Krasu.
DIVAČA>“Sredstva smo zagotovili v projektu Ukrepi za izboljšanje izkoriščenosti proizvodnih potencialov gozdov, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS,” je povedal dr. Robert Brus z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete.
Sadijo odporne in donosne vrste
S skupino 30 študentov gozdarstva, ki pomagajo pri saditvi na območju prej izsekanega borovega gozda, se te dni mudi na Krasu. “Na šestih parcelah, last agrarne skupnosti (AS) Divača (vsaka meri pol hektarja), smo posadili 3000 sadik hrasta gradna, gorskega javorja, bukve, divje češnje, oreha in koprivovca. Pri izboru teh plemenitih listavcev nas je vodila njihova odpornost na klimatske spremembe, ki so že realnost, pa tudi ekonomski vidik,” je pojasnil Brus, ki je strokovnjak za drevesa.
Čeprav se bo raziskava zaključila čez dve leti, pa bodo ugotovitve o preživetju in uspevanju dreves gozdarji uporabljali še dolga desetletja. “Visok delež mladih gozdov, poleg črnega bora je tu še 41 drugih drevesnih vrst, pojavljanje številnih bolezni ter visoka požarna ogroženost so glavni problemi pri zagotavljanju uspešnega gospodarjenja z gozdovi na Krasu,” je opisal zatečeno stanje Boštjan Košiček, vodja službe za gojenje in varstvo gozdov pri sežanski območni enoti Zavoda za gozdove.
Na območju sežanske enote Zavoda za gozdove so se načrtna pogozdovanja začela izvajati v letu 2006, ko je bilo na razpolago več sredstev iz skladov EU. Z želodom hrasta cera so sanirali pogorišče pri Senadolah na površini 13 hektarjev, s sadikami raznih vrst listavcev pa so obnovili dva dva hektarja gozda črnega bora pri Kobjeglavi in en hektar pogorišča pri Selih na Krasu. Vse je bilo izvedeno na zasebni lastnini. V naslednjih letih sta bili izvedeni sanaciji 250 hektarjev pogorišč Šumka pri Komnu in 10 hektarjev pri Divači. Na obeh so sadili želod cera v kombinaciji z žirom bukve, in sejali semena raznih listavcev in črnega bora. Ker je objedanje divjadi velik problem, so nekateri nasadi začasno zaščiteni z ograjo.
Bor se poslavlja
Čeprav marsikdo enači črni bor s Krasom, pa je bil tu od konca 19. stoletja dalje umetno nasajen. “Kot pionirska vrsta, ki je v nekdaj kamnitem svetu ustvarila pogoje za povrnitev avtohtonih in drugih listavcev, je svoje opravil. Danes ga že marsikje dajejo starost in bolezni, zato ga bo po naravni poti in s takimi zasadnjami v prihodnosti čedalje manj,” je dodala vodja krajevne enote Sežana Branka Gasparič.
Pri pospešenih zamenjavah so na Krasu marsikje vodilne agrarne skupnosti. Njihovo sodelovanje z gozdarsko stroko je že utečena praksa. ”Vodi nas skupni interes: čimbolj ekološko stabilen, zdrav in donosen gozd. Pri tem pa je potrebno cilje zastaviti dolgoročno in vsi vpleteni, tudi pri AS Divača, vedo, da bodo naše današnje delo uživale šele prihodnje generacije,” je izpostavil divaški revirni gozdar Edvin Drobnjak.
Gozd daje, a le, če se vanj vlaga
AS Divača ima 27 članov, ki gospodarijo s 305 hektarji zemljišč, večina je gozda črnega bora. “Nekaj malega oddajamo za pašo, tako da je naš glavni prihodek ravno les. Zadnjih 12 let ga letno posekamo približno 1000 kubičnih metrov. Odvisno od kvalitete ima črni bor na panju ceno od 19 do 46 evrov na kubik,” je povedal predsednik AS Ivan Dolenc.
Z gozdarji so že sodelovali pri poskusnem sajenju želoda. “Tokratna raziskava, katere ugotovitve bodo prenosljive tudi na druga območja, nas izjemoma ne stane nič, saj vse, od sadik in ograje do zasadnje, pokrijejo partnerji. Na vseh drugih parcelah, kar nekaj je še nesaniranih pogorišč, pa se zavedamo, da iz gozda ne moremo samo jemati, ampak da moramo vanj sami tudi vlagati. Da bi ta cikel zaključili, si tudi želimo, da bi lokalni uporabniki v večji meri prešli iz fosilnih goriv na ogrevanje z lesno biomaso,” je še dodal Dolenc. BOGDAN MACAROL
