Naveličani čakanja in jezni zaradi višine
Delavci Kraškega zidarja, ki je od avgusta leta 2012 v stečaju, bodo naposled le dočakali prvo poplačilo terjatev. Skupaj bodo dobili nekaj manj kot milijon evrov, kar je približno četrtina prednostnih terjatev. Mnoge delavce jezi tako nizek delež, sploh ker si preostanka poplačila najbrž ne morejo obetati pred septembrom.
SEŽANA > V stečajnem postopku propadlega gradbinca so nekdanji delavci prijavili za približno 3,5 milijona evrov prednostnih terjatev, zdaj pa bo stečajna upraviteljica mednje razdelila 940.000 evrov. “Razočarani smo, da bo stečajna upraviteljica v okviru prve prednostne delitve delavcem, ki doslej niso dobili niti centa, razdelila le 25 odstotkov prednostnih terjatev, pa čeprav denar v stečajni masi je. Konec marca je imel Kraški zidar na tekočem računu 968.370 evrov in depozit v višini več kot 1,8 milijona evrov,” podatke niza izvršni sekretar KS 90 Damjan Volf.
S stečajem Kraškega zidarja avgusta leta 2012 je brez zaposlitve ostalo 312 delavcev, danes pa je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih še 74 brezposelnih delavcev, največ na sežanskem uradu za delo. Denarno nadomestilo prejema še 33 nekdanjih delavcev Kraškega zidarja.
Stečajna upraviteljica Simona Goriup pravi, da je bila odločitev o četrtini terjatev sprejeta še v času, ko še ni vedela, kako bo šlo premoženje v prodajo in koliko denarja se bo zbralo na računu: “Poleg tega pa mora biti denar še za stroške postopka, varovanje premoženja in drugo.” Volf je prepričan, da bi tudi upoštevajoč stroške stečaja lahko izplačala višji delež: “Navsezadnje stroški le niso tako veliki, da bi zanje šel ves depozit. Sicer pa sama stečajna upraviteljica ugotavlja, da so javne dražbe zelo uspešne. Gotovo bi se tudi sproti še kaj nakapljalo. Kmalu pa bodo še tri javne dražbe.”
Vsaj 2,4 milijona za terjatev do Tridane
Za vse vpletene v stečaj Kraškega zidarja bo 17. junija pomemben dan. Stečajna upraviteljica bo na javnih dražbah skušala prodati obrat Tehnični pregledi (za izklicno ceno 722.000 evrov) in nepozidana stavbna zemljišča ob Partizanski cesti v Sežani (za 231.000) ter terjatev do družbe Tridana. Ker gre za dogovor o odkupu terjatve, kupca tako rekoč že imajo. Terjatev, ki sicer znaša skoraj pet milijonov, bo za vsaj 2,4 milijona evrov kupila banka Hypo. Ta posel je del širšega dogovora, ki je omogočil dokončanje projekta stanovanjsko-poslovne soseske Situla v Ljubljani. Brez dogovora bi lahko projekt zastal, Kraški zidar pa bi se lahko obrisal pod nosom za terjatev.
“Prodaja te terjatve za 2,4 milijona bo omogočila poplačilo preostanka prednostnih terjatev. Kdaj bo to, ne morem natančno napovedati. Treba je upoštevati postopke, roke za plačilo ... Morda septembra, vsekakor takoj, ko bo mogoče. Vem, da je veliko socialnih stisk,” pravi stečajna upraviteljica.
Stečaj po polževo
Zadnjo dražbo v stečajnem postopku Kraškega zidarja so uspešno izpeljali pred prvomajskimi prazniki. Na njej so s prodajo betonarne v Dekanih in druge opreme po neuradnih podatkih iztržili približno 300.000 evrov. Ker imajo kupci tri mesece časa, da poravnajo kupnino, se bo denar na račun stekal do poletja.
A delavcem, ki čakajo na svoj denar, se že vse zdi predlogo. “Ti stečajni postopki se vlečejo po polževo. To je pravi anahronizem. Bojim se, da stečaj Kraškega zidarja še leta in leta ne bo končan,” pravi Martin Bizjak, eden izmed delavcev sežanskega gradbinca.
Junijskim dražbam bodo sledile prodaje drugih nepremičnin, vendar bodo šle kupnine zanje v roke večinoma ločitvenim upnikom. Stavba Kraškega zidarja v Sežani še ni naprodaj, zanjo zdaj iščejo najemnike.
Volf: naj se vodilni odpovedo nadomestilu za dopust
Vodstvo Obalnega sindikata gradbene dejavnosti se bo že kmalu sestalo s člani, ki so bili zaposleni v Kraškem zidarju. Povod je seveda višina poplačila. “Stečajna upravitejica naj premisli, ali se bodo delavci res zadovoljili le s 25-odstotnim poplačilom. To v denarju pomeni 940.872 evrov, pa ni niti polovica, kolikor je doslej stal stečajni postopek,” pravi Volf. Drugi poziv bodo naslovili na nekdanje vodilne v Kraškem zidarju, ki so tako ali drugače sokrivi za njegov stečaj. “Pozvali jim bomo, da se odrečejo vsaj nadomestilu za letni dopust, ki sicer sodi med prednostne terjatve. Denar naj nakažejo delavcem, ki so zaradi njihovih odločitev padli globoko na socialno dno.”
Samo ta nadomestila se, denimo, pri štirih vodilnih, v okviru prve prednostne razdelitve, ko bo stečajna upraviteljica izplačala prvo četrtino terjatev, gibljejo med 1600 in 2800 evri. To je več, kot bo dobil marsikateri delavec za četrtino vseh svojih prednostnih terjatev (neizplačane plače, odpravnina, nadomestilo za dopust).
SONJA RIBOLICA
