Nekdaj mlin, jutri hidroelektrarna
Podjetje iz Kopra namerava na reki Reki pod vasjo Betanja pred vtokom reke v Škocjanske jame postaviti manjšo hidroelektrarno. Ta na reki Reki sicer ne bo prva, pa tudi zrasla ne bo takoj, saj naložbenika čaka dolga birokratska pot pridobivanja soglasij.
BETANJA> Na zemljišču ob reki Reki, malo pred vtokom v Škocjanske jame in nekaj pedi za tamkaj postavljeno vremensko postajo, ali drugače - točno tam, kjer je nekoč stal mlin, danes pa nanj spominjajo še ruševine, naj bi v prihodnosti zrasla manjša hidroelektrarna. Urediti jo namerava podjetje Elvaks iz Kopra, ki je v ta namen tudi odkupilo zemljišče od domačina iz Betanje Alojza Žnidarčiča (kot je povedal Žnidarčič, naj bi šlo za 2300 kvadratnih metrov zemljišča).
Kot je pojasnil Peroša, je ob reki Reki že zraslo nekaj manjših hidroelektrarn. Nahajajo se v Vremski dolini in v Spodnji Bitnji ter na reki Bistrici (ki se izliva v Reko) v Ilirski Bistrici.
Elektrarna v mlinu
Da takšni načrti držijo, nam je pojasnil direktor koprskega podjetja Tomaž Vakselj. “Vodno energijo so tu izkoriščali že v preteklosti, o čemer pričajo mlini. Če bom uspel pridobiti vsa potrebna soglasja, nameravam postaviti malo hidroelektrarno z močjo 50 kilovatov,” je pojasnil Vakselj.
Strugo reke Reke bi morali na tem odseku nujno popraviti oziroma “reko speljati nazaj v svojo strugo” in stari jez pred vtokom reke v jame zamenjati, meni domačin iz Betanje Alojz Žnidarčič.
Na koprski izpostavi urada za upravljanje z vodami so mu na njegove poizvedbe o vzdrževalnih delih v strugi reke že pred časom odgovorili, da bodo po 1. juliju pristopili k “odstranitvi neprimerne zarasti in prodnega nanosa ter zamenjali dotrajane lesene trame na kroni jezu in popravili skalomet”. Del naj bi se po juliju lotili zaradi naravovarstvenih pogojev. Vendar z vzdrževanjem niso začeli, letos pa tudi ne bodo, saj je Peroša pojasnil, da so bili zaradi rebalansa proračuna in s tem sredstev za vzdrževalna dela prisiljeni nekatera dela preprosto črtati. “Nastopila je višja sila, ta vzdrževalna dela pa bodo ostala na seznamu problematike in bodo izpeljana, ko bodo sredstva zanje na razpolago,” je dodal Peroša.
Na idejo o izkoriščanju vodne energije je prišel, ker meni, da tudi v Sloveniji “potrebujemo vse več energije in je družbeno koristno uporabljati obnovljive vire energije”.
Prostore elektrarne namerava urediti v 65 kvadratnih metrov velikem starem mlinu, od katerega so danes ostale ruševine, in ga v ta namen tudi obnoviti.
Pet do osem let za postavitev
Vendar se tudi sam zaveda, da bo birokratska pot do nove hidroelektrarne - predvsem pridobivanje koncesije in dovoljenja za priklop na elektroenergetsko omrežje - dolga. “Kdorkoli se je lotil postavitve manjših hidroelektrarn, je ni postavil prej kot v petih do osmih letih,” pravi Vakselj, ki se je posvetil pridobivanju vseh potrebnih soglasij.
Ker zemljišče, na katerem naj bi stala elektrarna, sodi v varovano območje Parka Škocjanske jame, bo moral med drugim pridobiti tudi vse kulturno varstvene pogoje in soglasja zavoda za naravo. Kot je pojasnili prvi mož koprske izpostave urada za upravljanje z vodami, ki deluje v okviru republiške agencije za okolje, Boris Peroša, pa bo moral vložiti tudi vlogo za pridobitev vodne pravice oziroma koncesije za proizvodnjo električne energije v mali hidroelektrarni.
Ideje o postavitvi hidroelektrarne na tem delu Reke naj bi se ljudem porodile že pred leti, vendar - pravi Peroša - naj se menda ne bi uresničile zaradi velikega nihanja Reke.
Podobno razmišlja tudi direktorica Parka Škocjanske jame Gordana Beltram, saj je pojasnila, da je že več ljudi v preteklosti povpraševalo o možnosti gradnje hidroelektrarne na tem delu reke. “Vendar so, kosmo jim povedali, kako zelo niha pretok Reke v tem delu, videli, da se načrti ne bodo izšli,” je povedala Beltramova. Reka namreč velikokrat poplavlja in del ob njeni strugi je pod vodo. “Tako bi tisti, ki bi tam želel postaviti karkoli, imel težave - enkrat s premalo vode, drugič s poplavami. Tu so čisto fizične naravne omejitve, ki jih prinaša voda,” je še navedla Beltramova.
Druga ovira bi utegnila biti tudi sama infrastruktura oziroma njena postavitev, saj je pot, ki vodi do področja, kjer naj bi stala hidroelektrarna, zaprta za vsa vozila, razen interventnih, je menila Gordana Beltram. To določilo pa mora - skupaj z ostalimi, ki se nanašajo na Park >- upoštevati vsak.
Sicer pa je dejala, da se v zvezi z načrtovano elektrarno za zdaj pri njih ni oglasil še nihče.
TINA M. VALENČIČ
