Nekdanji ponos Sežane bo kmalu ostal brez strehe

SEŽANA > Dokončne rešitve za Triglav pa še ni in je v času gospodarske krize tudi najbrž ne bo, saj nepremičninski trg praktično “stoji”. V tem trenutku verjetno nihče ni pripravljen tvegati večje naložbe v gradnjo stanovanj, ki naj bi jih uredili v hotelu.

A pred desetletji je “cvetel”. V času “šverc-komerca” preko jugoslovansko-italijanske meje je bil zaseden celo 104-odstotno, saj so nekatere sobe oddali za par ur čez dan in nato še čez noč. Razpad Jugoslavije in vstop Slovenije v EU sta mu prinesla upad nočitev, ob dejstvu, da že dolgo ni bil deležen prenove.

Sedaj je že nekaj let zaprt. Njegova lastnica, družba HTG, je že od leta 2005 v večinski lasti družbe S. T. Hammer d. o. o. - družba za investicije iz Ljubljane. Triglav želi prenoviti, vendar ne v hotel. “Za to ni ekonomske računice,” pravi Franc Musar, izvršni direktor družbe HTG.

Stanovanja ...

Stavbo bi raje namenili poslovno-stanovanjski dejavnosti, delno lahko tudi za varovana stanovanja in študente. Uredili naj bi približno 110 stanovanj in 280 parkirnih mest v dveh etažah garaže pod stavbo in v njeni okolici.

Zato so leta 2007 ustanovili projektno družbo HT Triglav in - tako Musar - zanjo rezervirali tri milijone evrov. Stavbo so želeli porušiti in nato rekonstruirati njeno fasado ob Partizanski cesti, na nasprotni strani pa pozidati več zemljišča. Stavbni niz so želeli podaljšati do Trga 28. avgusta.

Da bi to lahko izpeljali, je HTG januarja 2009 dal pobudo za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), a se je že julija zataknilo. Kot razlaga Musar, je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) podalo svoje zahteve (ki bi prinesle dodate finančne obveznosti) dolgo po izteku 30-dnevnega roka, zato meni, da jih ne bi bilo treba upoštevati.

... ali ruševina?

“Občina pri tem ni želela začeti spora z MOP, HTG pa neupravičenih dodatnih stroškov ne želi nositi. Priprava OPPN tako od avgusta 2009 stoji in naložba v lokacijo HT Triglav ni več prioriteta HTG,” je pojasnil Musar.

Zataknilo se je tudi pri smernicah zavoda za varstvo kulturne dediščine in pri vprašanju, ali in kako je hotel zaščiten kot kulturni spomenik, o čemer imajo vpleteni različna mnenja. Musar na to odgovarja: “Mi v obnovo kulturnega spomenika ne bomo šli, ker smo ekonomski subjekt, ki mora živeti od tega, kar ustvari.”

V kabinetu sežanskega župana Davorina Terčona so pojasnili, da kulturno - varstvene smernice dovoljujejo rušitev hotela, vendar bi bilo treba nato rekonstruirati fasado in ohraniti gradbeno linijo ob Partizanski cesti, skupaj z maksimalnimi višinskimi gabariti. Ohraniti bi bilo treba tudi višinske gabarite nekdanje furmanske gostilne.

Ne (pre)veliki stavbi

Zaradi zahteve, da se delež stavbišča na parceli ne sme povečati za več kot pet odstotkov, je občina dala pobudo za ponovno usklajevanje. Zadnji sestanek je bil decembra lani: “Občina do sedaj s strani pobudnika ni prejela predloga dopolnjenega osnutka, v telefonskih pozivih glede nadaljevanja priprave pa nam je bilo od HTG pojasnjeno, da urejanje lokacije Triglav trenutno ni med njihovimi prioritetami.” Zato se priprava OPPN ne more zaključiti.

Občina Sežana sicer podpira dograditve stavbe, predvsem v smeri proti trgu. Njeno stališče je, da je treba območje z arhitekturnega vidika nadgraditi in zagotoviti dovolj parkirnih površin. “Poleg tega se občina zaveda, da mora predvidena ureditev upravičiti tudi ekonomsko izvedljivost projekta,” so zapisali.

Vse krone hotela

Na kraju, kjer zdaj stoji hotel Triglav, je nekoč stala furmanska gostilna ob cesti proti Trstu. V začetku 19. stoletja je Giovanni Scaramanga dal zgraditi hotel, imenovan Alle tre corone - Pri treh kronah. Krasil ga je vrt s kostanji, kjer so se poleti zadrževali številni gostje. Leta 1905 je bil v hotelu nastanjen celo avstrijski generalni štab s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom. Med prvo svetovno vojno so v njem podelili dve častni občanstvi Sežane: Svetozarju Borojeviću, vrhovnemu poveljniku avstroogrske vojske na soški fronti, in Oberstu Tripu, imenovanemu tudi Kraški Mojzes, ker je s pomočjo ruskih ujetnikov zgradil kraški vodovod. Med prvo svetovno vojno je bil v hotelu tudi začasni sedež štaba nadvojvode Karla I. Habsburškega, zadnjega avstrijskega cesarja in ogrskega kralja.

Hotel je ostal glavna turistična točka Sežane tudi med obema vojnama. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran, a je ohranil sloves družabnega središča Sežane, saj je v njem vsak dan igral ciganski orkester.

TINA ČIČ