Nekoč manj traktorjev, a več obdelanih površin
Izraz “orati ledino” se večinoma uporablja v prenesenem pomenu. No, za Stanka Rupnika in Franca Geca pa velja skorajda v pravem pomenu. Nista sicer orala povsem neobdelane zemlje, sta bila pa prva voznika traktorjev v lasti zadruge konec 50. in na začetku 60. let prejšnjega stoletja. Traktorji so kmečko delo za vselej spremenili.
DUTOVLJE > Na nedavnem Kraškem traktorskem zboru v Dutovljah je sodeloval tudi Stanko Rupnik. Ne le, da je bil 83-letnik na zboru razglašen za najstarejšega udeleženca, bil je tudi eden prvih voznikov traktorja na Krasu.
Malo traktorjev, veliko obdelanih površin
“Ko smo bili traktoristi, so bili na celotnem območju bivše sežanske občine štirje traktorji. Pokrivali smo tudi Brkine in vse Vrhe. Delali smo cele dneve. Vsaka njiva je bila obdelana. Zdaj pa ni nikjer več nobene njive, traktorjev pa je polno,” hudomušno pripomni Stanko Rupnik. Tudi sam ima danes štiri traktorje.
Pogovoru se hitro pridruži Franc Gec, ki je bil prav tako voznik traktorja pri sežanski zadrugi. Z vožnjo je začel še celo leto dni pred Rupnikom, leta 1959.
“Pokrivala sva 23 vasi. Delala sva do polnoči. Ko sva prišla domov, so naju čakali ljudje,” se spominja Stanko. Franc pa doda: “Spraševali so, kam se bova odpravila naslednji dan in naju spodbujali, naj najprej prideva v njihovo vas.”
Vozniki in šraufencigerji
To srečanje pa ne bi bilo pravo, če se Stanku in Francu ne bi pridružila še mehanika ali, kot jima rečeta sogovornika, “šraufencigerja”, Albin Macarol in Jože Čandek, ki sta skrbela za to, da je bil traktor v dobrem stanju. Mehanizacija je bila za ljudi novost, ki je niso vedno sprejemali z navdušenjem, o čemer priča še ena anekdota: “Prišle so nove kosilnice. Nekateri so nam rekli, da živina takega sena že ne bo jedla, ker smrdi po bencinu.”
Skupaj si ogledamo prvi traktor, ki so ga uporabljali. “Ja, prav ta je bil,” se posmejejo možakarji. Veseli so, da je še danes lepo ohranjen, za kar ima zasluge njegov lastnik, Damjan Brana.
PETRA MEZINEC
